Na Slovaškem, kjer je lanske jeseni nov predsednik vlade postal Robert Fico, že vse od lanskega decembra potekajo demonstracije. Ljudje na ulicah protestirajo proti poskusom pravosodnih reform nove vlade, katerih osrednja točka je odprava urada posebnega državnega tožilca za pregon organiziranega in političnega kriminala. Po ocenah opozicije (dve od opozicijskih strank tudi vodita proteste na ulicah) naj bi vlada tako poskušala preprečiti pregon korupcije v lastnih vrstah, prav tako preiskavo primerov korupcije iz časov prve vlade Roberta Fica. Kar 30.000 ljudi se je znašlo na ulicah Bratislave v četrtek, protesti pa so potekali po še 30 drugih mestih. Skupaj je na doslej največjem protestu od začetka vladavine Roberta Fica v državi protestiralo kar 60.000 ljudi in vpilo gesli »Dovolj Fica« in »Roke proč od demokracije«.
Tuskove težave ravno obratne
Obraten kot na Slovaškem je položaj vlade Donalda Tuska na Poljskem. Medtem ko Fico poskuša demontirati pravno državo in se je zato znašel na tnalu evropskega parlamenta ter v ostrih kritikah evropske komisije, ima Tusk težave pri razgradnji pravosodnih reform in drugih oblik nepravne države, ki jih je v osmih letih svoje vladavine nakopičila sedaj opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS). Tuskova težava ni le v tem, da mora z demokratičnimi vzvodi odpraviti sporne reforme in spremembe, na poti mu je – vsaj pri urejanju medijske krajine – doslej bil tudi politični sopotnik PiS, predsednik države Andrzej Duda.
Napetosti med Tuskom in Dudo so tolikšne, da premier ne izključuje niti novih volitev, h katerim silijo predvsem pri nekdaj vladajoči stranki PiS. Povod za predčasne volitve bi lahko postal predlog novega proračuna, ki ga je Duda predal ustavnemu sodišču v preverjanje. Če bi ustavno sodišče, na katerem prevladujejo politično imenovani kadri PiS, presodilo, da je neustaven, bi lahko prišlo do predčasnih volitev.
Predsednica še branik ustave
Na Slovaškem je situacija glede odnosov med predsednico Zuzano Čaputovo in levičarskim populističnim premierjem podobno napeta kot na Poljskem. Razlika je ta, da je Čaputova v primeru načrtovanih reform, ki bi pomenile velik korak nazaj pri spoštovanju vladavine prava, branik pravne države in napoveduje svoj veto na spremembe kazenskega zakonika in pravosodja. A to bo le še kratek čas. Na spomladanskih predsedniških volitvah ne namerava kandidirati še za drugi mandat.
Načrtovane reforme so sicer kritizirali v evropskem parlamentu, ameriški administraciji in evropski komisiji. Če bo reforma sprejeta in bo komisija ugotovila, da je neskladna z evropskim pravom, se komisija ne bo obotavljala ukrepati, je pred časom sporočil evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. V posebni resoluciji evropskega parlamenta, ki je bila sprejeta s podporo 496 poslancev, so v evropskem parlamentu zapisali, da bi ukinitev urada posebnega tožilca ogrozila integriteto sodnih postopkov, spodkopavala boj Evropske unije proti goljufijam in ogrožala zaščito finančnih interesov EU.
Po sprejetju te resolucije, v kateri parlament evropsko komisijo poziva k ukrepanju za zaščito vladavine prava na Slovaškem, je premier Fico zarohnel, da opozicijski voditelji, ki so neprijatelji Slovaške, o državi širijo neresnice in laži. Fico sicer po odhodu PiS z oblasti na Poljskem velja za najtesnejšega zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbana v Evropski uniji.
