"Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po Evropi predstavniki Romov opozarjajo, da se je evropska politika spremenila. Vse več je sovražnega govora, tudi nestrpnosti do romske skupnosti. Opažamo, da tudi Neromi, ki se ukvarjajo z romsko tematiko, vse pogosteje kot vzrok težav omenjajo Rome. Zato se bojim, da se bo tovrstno razmišljanje tako stopnjevalo, da bodo politične sile, predvsem skrajno desne, začele krojiti svojo politiko do Romov, ki bo namesto rešitev še bolj okrepila nestrpnost do romske skupnosti," je na osrednji prireditvi ob dnevu Romov v Murski Soboti opozoril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožef Horvat Sandreli.

Pa vendar so rezultati zadnjih tridesetih let opazni, predvsem na področju izobraževanja. Vse več je visoko izobraženih Romov, ki pomenijo enega svetlejših premikov na področju romske skupnosti. K temu so pripomogli tudi številni programi in ukrepi države, ki za vzgojo in izobraževanje Romov vsako leto porabi skoraj tretjino vseh sredstev, namenjenih za romsko skupnost.

"Na eni strani je država, tu imam v mislih predvsem lokalne skupnosti, ki podpirajo romsko skupnost, na drugi pa so pripadniki te skupnosti, od katerih pričakujemo, da prevzamejo svoj del odgovornosti. Ena ključnih nalog urada za narodnosti je zato koordinacija med različnimi udeleženci, da vzpostavimo sodelovanje med lokalno in romsko skupnostjo tam, kjer ga ni, kjer tovrstno sodelovanje že obstaja, pa ga še bolj okrepimo," poudarja v. d. direktorja vladnega urada za narodnosti Rok Petje.

Romi pritrjujejo, da vse več mladih ne govori romsko, saj jih starši niso učili maternega jezika, da bi bili bolje sprejeti in bi se laže vključili v družbo. Izginja tudi romska kultura. Eden izmed načinov, ne samo za premagovanje stereotipov in predsodkov do Romov, ampak za ohranjanje kulture, je zagotovo tudi romska glasba, ki je pri večinskem narodu še vedno priljubljena. A romskih glasbenikov je, tudi pri nas, čedalje manj.

"Danes sem kar žalosten, ko vidim, kako izgubljamo našo kulturo, zapuščino naših prednikov. Mislim, da ni formule, ki bi spodbudila predvsem mlade, da bi znova začeli ustvarjati romsko glasbo. Pri tem imam v mislih našo violino, ki je bila nekoč pri Romih nepogrešljiva," je povedal večinstrumentalist in romski glasbenik Mišo Kontrec.

Sorodna novica Ponekod so Romi še vedno brez vode, elektrike. Mladi menijo, da spremembe prihajajo prepočasi.

Romi izvirajo iz Indije, od tam so se začeli seliti v 10. in 11. stoletju. Natančneje, iz zahodne regije Radžastan. Raziskovalci so izvor Romov potrdili na podlagi jezika. Danes govorimo o enem romskem jeziku, vendar o številnih romskih narečjih.

Po neuradnih ocenah naj bi v Sloveniji v vseh pokrajinah skupno živelo približno 15 ali 16 tisoč Romov. Lani je Center šolskih in obšolskih dejavnosti pri pripravi slikovnega slikarja naštel kar devet različnih narečij romskega jezika. Če to postavimo v evropski okvir, v katerem po ocenah Sveta Evrope živi od 12 do 15 milijonov Romov, pa najdemo okoli tisoč romskih narečij. Samo v okolici Pariza, v okrožju Saint Denis, v katero so se Romi množično priseljevali že med 1. svetovno vojno, je danes približno 120 romskih narečij. Kot smo poročali že v oddaji Naše poti na Prvem, pa danes v Radžastanu še vedno živi narod, ki govori eno izmed različic romskega jezika oziroma ima precej besed enak koren kot besede v romščini.

Vsako leto se 8. aprila spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu. Med 4. in 8. aprilom 1971 so se predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da 8. april postane nacionalni praznik vseh Romov. Na kongresu so izbrali tudi romsko zastavo in romsko himno. Izbrana je bila romska pesem s tradicionalnimi koreninami "Djelem, Djelem". Tako kot na vsaki zastavi imajo tudi na romski barve in grb svoj pomen.

Zastava je z barvami razdeljena na dva dela, na zgornjem prevladuje modra, ki ponazarja nebo, pod katerim so Romi nekoč kot nomadi preživljali dneve in noči, v spodnjem delu pa zelena ljubezen in spoštovanje Romov do narave, ki jim je dajala vse za preživetje. Na sredi zastave je živordeče romsko kolo, ki simbolizira večtisočletno potovanje Romov.

S televizijsko ekipo romske oddaje Kaj govoriš? – So vakeres? smo v Barceloni posneli ekskluzivni intervju z enim izmed le še dveh živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član Evropskega parlamenta, na kongresu leta 1971 je zastopal Španijo.

"Svetovna romska skupnost je doživela veliko preobrazbo. Pri Romih je v obdobju kongresa vladala neznosna revščina, bili so nepismeni in marginalizirani. Kongres leta 1971 v Londonu je bil velika budnica svetu, da povemo družbi: mi Romi smo tukaj in zahtevamo, da družba izpolni obveznosti, ki jih ima do nas. Enako želimo tudi mi sodelovati pri razvoju sveta in družbe. To je bilo bistvo. Rekel bi, da imamo Romi svojo zgodovino pred letom 1971 in po njem, saj je tisto leto začrtalo startno linijo za osvojitev cilja, ki je bil morda nekoč za nas še nedosegljiv. Mislim, da smo takrat pretresli svet z izjavo, da smo tukaj in da želimo sodelovati. To nam je uspelo z zelo pomembnimi simboli v rokah, ki jih je večinska družba morala razumeti," je povedal Juan de Dios Ramirez Heredia.

Celoten pogovor lahko slišite v oddaji Naše poti, nocoj ob 21.05 na 1. programu Radia Slovenija ali v televizijski oddaji Kaj govoriš.