#intervju Mojca M. Plesničar kriminologinja: Ideja kaznovanja ni v tem, da se storilcu maščujemo
Znanstvena sodelavka na Inštitutu za kriminologijo in docentka na ljubljanski pravni fakulteti dr. Mojca M. Plesničar je že pred leti analizirala umore in uboje na Slovenskem ter prišla do ugotovitve, da med njimi prevladujejo umori znotraj družinskega kroga, pa tudi umori med znanci, do katerih pogosto pride v lokalih in pod vplivom alkohola. Zato na neki način ne čudi pretirano, da je bila prva pravnomočna dosmrtna kazen na slovenskih sodiščih izrečena prav v primeru trojnega umora nekdanje partnerice in njenih staršev. Pravnica, ki se med drugim intenzivno ukvarja tudi s proučevanjem kaznovanja, ni naklonjena dosmrtni kazni, saj ta izraža obup nad človekom in popolno resignacijo. »Kdaj nehamo verjeti v to, da se je človek sposoben spremeniti in da smo mi kot družba to pripravljeni tolerirati? Štetje življenj, preračunavanje let za smrti v konkretnih primerih in podobno se mi zdi povsem neokusno in absolutno preveč popreproščeno,« razmišlja raziskovalka, ki je zadržana tudi do pobud, da bi femicid postal samostojno kaznivo dejanje, saj v dodatni inkriminaciji zgolj zaradi simbolnega pomena ne vidi pravega smisla.
Mojca Plesničar je znanstvena sodelavka na Inštitutu za kriminologijo in docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. (Foto: Luka Cjuha)
Ob osamosvojitvenem letu 1991 je bilo v slovenskih zaporih v povprečju zaprtih 883 ljudi, leta 1996 celo zgolj 682, nato p...