Čas virusov

»Prehlad« (recimo zaradi prepiha) je med ljudstvom od nekdaj veljal za pomembno obolenje, čeprav so se zdravniki temu izrazu vselej malo posmehovali, češ da si tega dogajanja strokovno pač ne moremo razložiti.

Danes lahko najdemo tudi v knjigi Infekcijske bolezni (Ljubljana 2014/2015) na straneh 251–255 poglavje Prehlad. Avtorici Mateja Logar in Tatjana Lejko Zupanc pravita takole: »Prehlad je skupek nespecifičnih simptomov in znakov s strani zgornjih dihal. Gre za najpogostejšo okužbo zgornjih dihal, ki je eden najpogostejših razlogov za obisk pri zdravnikih in najpogostejši vzrok odsotnosti z dela in od pouka. Povzročajo ga virusi in ima blag potek.«

Prehlad se začne z obolenjem zgornjih dihal, ki se kaže kot izcedek iz nosu, z bolečinami v žrelu in s kašljem. Temu se lahko pridružijo še bolečine v mišicah in splošno slabo počutje. Povišana telesna temperatura doseže le manjše vrednosti. Težave si lahko olajšamo s podpornim zdravljenjem, kamor sodijo kapljice za nos, razni sirupi proti kašlju in domači čaji – predvsem pa telesni počitek. Širjenje tega obolenja preprečujemo z zadosti znanimi splošnimi higienskimi ukrepi, kot je temeljito umivanje rok, kašljanje v rokav, izogibanje tesnejšim stikom z obolelim človekom. Prehladna obolenja se lahko ponavljajo večkrat čez leto, zlasti v hladnem obdobju. Pogosto obolevajo majhni otroci v vrtcih in potem prenašajo virusne okužbe še na druge družinske člane.

Čeprav je prehlad na videz zelo preprosto obolenje, so pa njegovi povzročitelji kar neverjetno različni. V omenjenem prispevku so navedeni: rinovirusi, koronavirusi, virusi influence, virusi parainfluence, adenovirusi, respiratorni sincicijski virus (RSV), človeški metapnevmovirus, človeški bokavirus, drugi virusi (rdečk, noric, eneterovirusi). Kar lepa zbirka bolezenskih klic, ki utegnejo sprožiti »banalni« prehlad, čeprav jih zaradi večinoma lažjega poteka obolenja in razmeroma dragih preiskav mikrobiološki laboratoriji bolj malo določajo. Oglejmo si jih le nekaj!

Med rinovirusi so mikrobiologi ugotovili že več kot sto tipov, ki povzročajo lažja obolenja zgornjih dihal. Med koronaviruse spadajo poleg zloglasnega SARS- covida19 še drugi, manj nevarni pripadniki te skupine. O povzročiteljih influence je bilo že govora v predhodnem avtorjevem članku o gripi. Adenovirusi s 50 podtipi povzročajo poleg prehladnih simptomov predvsem bruhanje in drisko.

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je posebej nevaren za nedonošenčke in dojenčke do tretjega meseca, saj jim lahko prinese ob akutnem bronhiolitisu hudo dihalno stisko. Za to starostno skupino in nosečnice obstaja (precej draga) zaščita s t. i. humanimi monoklonskimi protitelesi, po priporočilu EU pa se pripravlja pravo cepljenje proti RSV, ki bo namenjeno tudi starejšim odraslim. Dihalno stisko lahko pri najmlajših bolnikih povzroči tudi l. 2001 odkriti človeški metapnevmovirus. Pri otrocih s prehladnimi znaki je prav tako možen nedavno, leta 2005, opisani bokavirus. Kaže, da odkrivanju vedno novih in novih človeku nevarnih virusov ne bo konca!

Pri omenjenih virusnih infekcijah pride večkrat tudi do superinfekcije z neko bakterijo, ki osnovno obolenje bistveno poslabša. To bo zdravnik ugotovil tako po kliničnih simptomih kot po laboratorijskih izvidih in bo potem bolniku predpisal ustrezen antibiotik.