Papež Frančišek, poosebljenje skromnosti
Na današnji dan, 13. marca 2013, je bil za poglavarja Katoliške cerkve izvoljen kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki si je kot papež nadel apostolsko ime Frančišek. Postal je prvi papež, ki izvira iz Latinske Amerike, prvi papež iz jezuitskega reda in prvi neevropski papež v zadnjih 13. stoletjih; zadnji, ki ni bil Evropejec, je bil Sirijec Gregor III. v prvi polovici 8. stoletja.
Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. Oče Mario je bil železničar, mati Regina (rojena Sivori) pa gospodinja. Odraščal je v Buenos Airesu v delavski družini s štirimi brati in sestrami. Njegova prva poklicna izbira ni bil duhovniški poklic, saj je diplomiral iz kemijske tehnologije. Bil je ljubitelj nogometa in rad je plesal tango, pravi spletna enciklopedija Wikipedija. A nato se je odločil za duhovništvo in se vpisal na semenišče; 11. marca 1958 je vstopil v jezuitski noviciat. Po prvih redovnih zaobljubah je najprej študiral filozofijo; po diplomi je nekaj časa poučeval v kolegiju, nato pa dokončal še študij teologije, posvečal pa se je tudi študiju humanistike, filozofije, psihologije in književnosti.
Papež in tango
»Ali znate plesati tango?« so nekoč vprašali Bergoglia. »Da, plesal sem ga kot mladenič, čeprav sem imel raje milongo,« je dejal, pri čemer je mislil na predhodnico današnjega argentinskega tanga. »Zelo mi je všeč. To je nekaj, kar prihaja iz moje notranjosti.« Nič čudnega torej, da je na trgu sv. Petra v Vatikanu v čast papeževemu rojstnemu dnevu množica vernikov zaplesala prav argentinski tango.
Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969. V letih 1972 in 1973 je bil vzgojitelj novincev v San Miguelu, profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor. Konec julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov in to službo je opravljal do leta 1979, nakar je bil leta 1980 premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.
Maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa Buenos Airesa in za naslovnega škofa Auce, junija 1997 je bil imenovan za nadškofa pomočnika, februarja 1998 pa je nasledil nadškofovsko mesto kardinala Antonia Quarracina. Novembra 1998 je postal škof Argentine za verujoče vzhodnega obreda. Od novembra 2005 do novembra 2011 (dva mandata) je bil tudi predsednik argentinske škofovske konference. Februarja 2001 ga je papež Janez Pavel II. povzdignil v kardinala. V rimski kuriji je opravljal različne službe: bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Bil je tudi član Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.
Ko je naslednik Janeza Pavla II. Benedikt XVI. po manj kot osmih letih papeževanja odstopil na zadnji dan februarja 2013, se je 12. marca začel konklave, postopek, v katerem kardinali, ki imajo volilno pravico, volijo novega papeža. Zbralo se je 115 kardinalov elektorjev, ki so na petem glasovanju za papeža izvolili Bergoglia. Po cerkvenem pravu je z izvolitvijo za rimskega škofa Jorge Mario Bergoglio postal 266. papež, 265. naslednik apostola Petra, 8. suveren države mesto Vatikan, primas Italije ter metropolit rimske cerkvene pokrajine.
Papež Frančišek sledi katoliškemu nauku ter liniji, ki jo je Katoliški cerkvi začrtal Drugi vatikanski koncil. Že kot škof je bil znan po človekoljubnem delu in pomoči revnim. Ko je leta 2001 postal kardinal, je vernike pozval, naj ne zapravljajo denarja za drago letalsko vozovnico za romanje do Rima, ampak denar raje namenijo dobrodelnim ustanovam in pomoči revežem. Kljub uglednim cerkvenim službam je slovel po tem, da je živel v skromnem stanovanju in si kuhal sam, po Rimu se je vozil z mestnim prometom, in ne v limuzinah kakor nekateri drugi kardinali.
Bolni papež
Zadnje tedne katoličani še bolj kot prej molijo za 88-letnega Frančiška, ki se v rimski bolnišnici Gemelli že več kot tri tedne zdravi zaradi pljučnice. Papeževo zdravstveno stanje se je do tega tedna toliko izboljšalo, da prognoza ni več zadržana, so sporočili iz Vatikana, a sveti oče kljub temu ostaja v bolnišnični oskrbi.
