Čeprav bi na travniku lahko šteli zvezde
Februarja, kot se za ta, pregovorno mesec kulture spodobi, bodo v novem Ars teatralisu, ciklu literarnih, gledališko-radijskih srečanj, spet združili moči Radio Slovenija 3. Program ARS, Radio Trst A, Radijski oder in Slovensko stalno gledališče.
Z leve: pisateljici Katarina Gomboc Čeh in Selma Skenderović ter avtor scenarija za Ars
teatralis Alex Kama Devetak Foto: Jernej Humar/Mesto knjige
Nov večer bo na sporedu v ponedeljek, 24. februarja, ob 20. uri z neposrednim radijskim prenosom iz male dvorane KD/SSG. Režijo bo podpisal Alen Jelen. Čeprav bi na travniku lahko šteli zvezde je poklon mladim primorskim literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem ob slovenskem kulturnem prazniku in ob začetku EPK GO! 2025. Avtor scenarija je Goričan Alex Kama Devetak, ki je tudi odgovoren za program dogodkov v NŠK Gorica/Trst. O tej izkušnji takole pravi.
Na podlagi katerih kriterijev si se odločil za sodelujoče in za izbrano literaturo?
“Predstavili se bomo mladi primorski avtorji: Mojca Petaros, Selma Skenderović, Katarina Gomboc Čeh, Ester Gomisel, Tamara Babić Nikiforov in jaz. Vsaka avtorica je sama izbrala nekaj svojih besedil, na podlagi katerih sem pripravil končni izbor. Pri tem sem skušal doseči ravnotežje med raznolikostjo in ohranjanjem značilnega literarnega izraza vsakega izmed nas.”
Ne sodeluješ prvič z Radiem Slovenija, mogoče pa prvič v taki hibridni, gledališko-radijski obliki ...
“Čeprav to ni moj prvi scenarij, je to zagotovo moje prvo odrsko hibridno delo, saj gre za preplet gledališča, radijske oddaje in klasičnega literarnega večera. Morda se da tak scenarij hitreje napisati, ampak ima svoje izzive, saj je pomembno ohraniti pečat avtorja, hkrati pa ustvariti enovito celoto.”
Kakšen je literarni utrip med mladimi na Primorskem in med mladimi Slovenci v Italiji?
“V Ljubljani so javna branja odlična priložnost za mreženje, uveljavljene založbe pa vse pogosteje vključujejo mlajše avtorje, saj prihaja do generacijskega obrata. Na Primorskem so prostori za srečevanje redki, a nekaj se jih najde. Med mladimi Slovenci v Italiji je stanje drugačno. Dovolj povedno je dejstvo, da smo mlajši začeli literarno ustvarjati daleč od zamejstva. To je še posebej paradoksalno, saj je to eno redkih slovenskih območij, ki se lahko pohvali s tremi založbami.”
Kakšen je tvoj odnos do jezika in literature?
“Jezik je zame ključ za razumevanje in posredovanje sveta okoli nas. Zgodbe, ki jih vidimo, slišimo ali želimo deliti naprej, so neločljivo povezane z možnostmi, ki jih ponuja vsak jezik. Vedno znova ugotavljam, kako izjemno je, da zmoremo prehajati iz kulture v kulturo. In kako žalostno je, da tega ne cenimo in ne izkoriščamo.”
Kje vidiš manko in kje možnosti za razvoj?
“Mladim pri nas namenjamo premalo pozornosti, saj še vedno prevladuje iluzija, da se bodo sami od sebe čudežno pojavili na pragu naših ustanov. Ko pa se le pojavijo, jih pogosto stisnemo v zastarele kalupe in strukture. Na literarnem področju nam manjka kakovostnih urednikov, ki bi poznali sodobno književnost in bi znali razvijati mlade pisateljske talente.”
Dneve preživljaš med knjigami, saj usklajuješ dogodke v NŠK Gorica/Trst. Kakšen je tvoj odnos do tega delovnega okolja?
“Knjižnica ni več samo prostor neskončnih polic s knjigami, ampak živahno stičišče druženja in dejavnosti. Tu si lahko izposodiš knjigo, bereš, študiraš, delaš, se sprostiš, poklepetaš, obiščeš dogodek ali si ogledaš razstavo. Je prava hiša skupnosti. Pri nas pa smo nenehno primorani iskati ravnovesje med potrebami obiskovalcev in tem, kar lahko ponudimo, saj nas prostorske in kadrovske omejitve postavljajo pred velike izzive.”
Ustvarjalni načrti?
“Trenutno ustvarjam več manjših projektov, ki so povezani z Evropsko prestolnico kulture, med katerimi lahko omenim sodelovanje pri projektu Cross Stories Kulturnega centra Lojze Bratuž, ali hibridno glasbeno predstavo Po kamnu in zemlji, ki bo zaživela v kamnolomu v Doberdobu. Pripravljam tudi projekt z Društvom humanistov Goriške. Vmes pišem novo knjigo, ki bo (mogoče) izšla prihodnje leto.”