"Ne dvomim sicer v državotvorno držo sodnic in sodnikov, sem pa kot predsednik DVK vseeno dolžan opozoriti na dano situacijo in možne zaplete pri izvedbi volitev. Trenutno je v delo volilnih komisij vključenih 156 sodnikov (iz sodniških vrst je imenovanih 20 predsednikov volilnih komisij volilnih enot in njihovih namestnikov, 88 predsednikov okrajnih volilnih komisij in 46 njihovih namestnikov ter predsednik DVK in njegova namestnica)," so navedli besede predsednika DVK v dopisu, ki ga je poslal predsednici DZ, predsedniku vlade in ministroma za pravosodje in javno upravo.
Državna volilna komisija je ob tem v sredo prejela odstopne izjave 29 tajnikov in namestnikov tajnikov dveh volilnih komisij enot in 14 okrajnih volilnih komisij, ki delujejo pod okriljem Upravne enote Ljubljana. V zahtevah za razrešitev sicer niso navedli razlogov za svojo odločitev, a naj bi bil po informacijah volilne komisije ključni razlog za odstope preobremenjenost zaposlenih na upravni enoti z nalogami, ki jih opravljajo kot javni uslužbenci.
Delo volilnih organov je izjemnega pomena z vidika zagotavljanja izvedbe volitev in uresničevanja volilne pravice, so opozorili na DVK. Okrajne volilne komisije namreč določajo volišča in sedeže volišč, imenujejo volilne odbore ter ugotavljajo izid glasovanja v volilnem okraju. Volilne komisije volilnih enot pa skrbijo za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilnih enotah, preverjajo skladnost kandidatur z zakonodajo, ugotavljajo izide glasovanja v volilnih enotah, so navedli.
Peter Golob je neprijetno presenečen, da je Državna volilna komisija "postala 'talka' neurejenega plačnega položaja sodnikov kot tudi tajnikov in njihovih namestnikov, ki skušajo svoje zahteve žal uveljavljati na plečih volitev in volivcev". Zato poziva pristojne, da resno preučijo nastalo situacijo in do začetka izvajanja volilnih opravil uresničijo odločbo ustavnega sodišča ter obenem zagotovijo, da bo tudi tajnikom in njihovim namestnikom omogočeno nemoteno izvajanja njihovih obveznosti v zvezi z volitvami.
Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
Evropska komisija pa je v zvezi z napovedjo sodnikov, da morda ne bodo sodelovali v volilnih komisijah pred evropskimi volitvami, če ustavna odločba o sodniških plačah ne bo izvršena, poudarila, da je volilni postopek stvar vsake države članice.