Torek, 30. 4. 2024, 20.07
2 tedna, 1 dan
Se bo gradnja glavne železniške postaje v Ljubljani zamaknila?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Na ponovljen razpis direkcije za infrastrukturo za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje sta se odzvali isti gradbeni podjetji, ki sta že na prvem razpisu oddali precej višji ponudbi od ocenjene vrednosti projekta. Z direkcije so nam sporočili, da je postopek pregleda ponudb v teku in da bo po koncu postopka znana odločitev o nadaljnjih korakih. Ali bodo razpis ponovili ali se bodo z obstoječimi ponudniki pogajali o ceni, niso odgovorili.
V zadnjih tednih se vrstijo informacije o izjemno visokih ponudbah gradbincev, ki tudi za petdeset odstotkov presegajo projektantske ocene, s katerimi se je v javna naročila podala država. Zadnji trije taki projekti so vsi vezani na obnovo oziroma nadgradnjo železniških postaj. Tisto v Novi Gorici, ki jo je začel konzorcij slovenskih gradbenih podjetij graditi za 50 milijonov ali 18 milijonov evrov več od prvotne ocene vrednosti projekta, ter tisti na Jesenicah in v Ljubljani, kjer država zaradi previsokih ponudb izvajalcev sploh ni izbrala.
V Ljubljani se je ponovilo že drugič, da je direkcija za infrastrukturo kot naročnik in investitor projekta prejela ponudbi, ki močno presegata ocenjeno vrednost projekta. Direkcija jo je marca, na ponovljenem javnem naročilu, določila pri 202,4 milijona evrov z davkom (DDV). Do izteka roka za prijavo je prejela dve ponudbi, konzorcija SŽ – železniško gradbeno podjetje za 247 milijonov evrov z DDV in podjetja VOC Objekti za 259,6 milijona evrov z DDV.
Z direkcije so nam sporočili, da je postopek pregleda ponudb v teku. Po koncu postopka bo znana odločitev o nadaljnjih korakih. Začetek izvedbe del je odvisen od konca postopka javnega naročila, so zapisali.
So vrednotenja direkcije res nerealna?
Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, se sprašuje, ali projektanti oziroma paradržavni naročniki sploh vedo, kaj se na trgu stroškov dogaja.
Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, najprej pojasni, da podrobnosti razpisa sicer ne pozna, lahko pa sklepa, kaj se dogaja. "Očitno je ocenjena vrednost razpisa za izvedbo treh projektov nerealna. Cene gradbenih materialov, energije in stroškov dela so v zadnjih treh letih ponorele. Člani naše zbornice opažajo, da so posamezna vrednotenja projektantskih predračunov, na podlagi katerih investitorji izračunajo okvirne razpisne vrednosti, nerealna. Na primer: kubični meter betona je še vedno vrednoten po petdeset evrov, pa vemo, da ga po tej ceni že dolgo ni mogoče kupiti. Tu vidim ključni problem," poudarja Ficko.
Z direkcije so nam odgovorili, da je ocenjena vrednost javnega naročila izračunana na osnovi projektantskega predračuna iz revidirane projektne dokumentacije, ki je valorizirana na tekoče cene. Dodajajo, da je pri novi ocenjeni vrednosti upoštevana valorizacija pogodbenih del v višini dveh odstotkov.
Ponovitev razpisa ali pogajanja o ceni?
Ficko se sprašuje, ali imajo projektanti oziroma paradržavni naročniki sploh ažurirane cene oziroma vedo, kaj se na trgu stroškov dogaja. Po njegovem prepričanju bi bilo nujno opraviti temeljito analizo cen in jih primerjati z realnimi cenami. Na zbornici so sicer izračunali, da je bila povprečna rast cen izpred izbruha covidne krize do lanske umiritve cen več kot 80-odstotna.
Ficko, tudi nekdanji direktor direkcije za infrastrukturo, vodstvu direkcije po neuspelem razpisu svetuje sestanek s ponudnikoma, na katerem bi skupaj naredili podrobno analizo vseh postavk v ponudbi, jih primerjali z realnimi cenami ter začeli pogajanja. "Nikakor ne bi avtomatično zavrnil obeh ponudb. Želel bi ugotoviti, kaj je šlo narobe, in izbral analitičen pristop dveh strank," pravi.
Ponovitev razpisa bi lahko začetek del po neuradnih informacijah zamaknila za pol leta.
Razmere v gradbeništvu nestabilne
Ficko na vprašanje, ali je država morda postala ujetnik kapitala oziroma gradbincev, odgovarja: "Ne vem, kaj se v zadnjem času dogaja, ampak v medijih je zaslediti nekakšen pogrom nad gradbinci. Ti svoje cene postavljajo tržno. Ni jim v interesu postavljati takšnih cen, da se projekti ne bi realizirali. Zagotovo pa morajo na koncu ustvariti dobiček, ki pa v gradbeni panogi praviloma ne presega desetih odstotkov," pojasnjuje Ficko.
Dodaja, da so trenutne razmere v slovenskem gradbeništvu precej nestabilne, saj cene energentov in materialov nihajo. Izpostavlja tudi slabe izkušnje izvajalcev v zadnjih treh letih, ko je paradržavni sektor z DRI na čelu ignoriral zakonske pravice za poračunavanje razlik v ceni, ki so nastale po izbruhu covidne krize. "Tega jim niso priznali. Država in politiki ne morejo s prstom kazati na gradbince, temveč se morajo kot partnerji pogovoriti za isto mizo," opozarja Ficko.
Direkcija v drugem razpisu vrednost del zvišala za petino
Direkcija je prvi razpis za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje objavila novembra lani. Že takrat sta ponudbi oddala konzorcij SŽ – železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter podjetje VOC Celje. Ponudba konzorcija je znašala 260,8 milijona evrov z davkom, ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z davkom. Direkcija je obe ponudbi na prvem razpisu zavrnila kot previsoki, saj sta še bolj očitno presegali ocenjeno vrednost. To je direkcija takrat zastavila pri 166,7 milijona evrov z DDV.
Marca je direkcija objavila nov razpis, ocenjeno vrednost del pa zvišala za okoli petino na 202,4 milijona evrov z DDV. Izbrani izvajalec naj bi se glede na razpisno dokumentacijo obvezal vsa dela dokončati in potrdila o prevzemu pridobiti v roku 24 mesecev od uvedbe v delo.
Kaj predvideva prenova postaje?
Dela v okviru enega največjih trenutnih infrastrukturnih projektov v državi predvidevajo gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod. Ta bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom, natančneje z Masarykove do Vilharjeve ceste.
V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike, sanitarije ipd. Skupna bruto tlorisna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano znaša 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem so predvideni še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav, rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnja dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.
Izvedba del v okviru tega segmenta projekta je tako v primeru kolikor toliko normalnega postopka izbora izvajalca predvidena v obdobju od 2024 do 2026.
