Compressorhead: ko roboti oživijo in nažigajo rock!

Compressorhead je robotska skupina, ki so jo ustvarili berlinski umetnik Frank Barnes in njegovi sodelavci Markus Kolb, Stock Plum ter John in Rob Wright, nekdanja člana kanadske zasedbe NoMeansNo, ki sta tudi glasbena direktorja, tekstopisca, John pa je poskrbel tudi za vokal.

Čeprav je bilo sprva v bendu kar šest robotov, izdelanih iz recikliranih delov, ki igrajo prave električne in akustične instrumente, ki jih upravljajo s sekvencerjem MIDI, so danes oz. trenutno v zasedbi zgolj štirje. To so 350-kilogramski Mega Wattson (letnik 2015) z glasom John Wrighta, ki so ga ustvarili s financiranjem preko Kickstarterja, ko so zbrali slabih tristo ameriških tisočakov, basist Bones (letnik 2012), ki z dvema rokama in osmimi prsti igra Fenderjevo Precision bas kitaro, bobnar Stickboy (letnik 2007), ki igra bobne s štirimi rokami, dvema nogama, eno glavo in brez možganov ter njegov pomočnik Hi-Hat Humper (Junior), ki so ga naredili leta 2009 in upravlja s hi-hat pedalom.

Pravzaprav je malce bizarno, a po drugi strani skrajno impresivno in navdušujoče, ko smo po animiranem uvodu in primerno bombastičnem avizu Also Sprach Zarathustra Richarda Straussa lahko pred našimi očmi ugledali, kako so oživeli štirje roboti, ki so z največjo natančnostjo začeli igrati priredbe dobro poznanih punk, rock in metal skladb. Med njimi pesmi izvajalcev, kot so Motörhead (Ace of Spades), AC/DC, Ramones in še nekaterih favoritov, npr. klasike These Boots Are Made For Walkin', ki so jo prepesnili v These Boots Are Made For Rockin'. Pevec je neverjetno okreten, četudi na kovinskih gosenicah namesto nog, skupaj s premikajočo se frizuro, ki je seveda irokeza. Podobno impresivni so hitroprstni basist, ter bobnar in njegov mali pomočnik, ki tudi oba po punkersko "slammata" z glavami kot za stavo.

Da zasedba ni zgolj "cover" bend, dokazuje njihov album Party Machine, ki so ga izdali leta 2018, na katerem so večinoma originalne pesmi Compressorhead, Speed Walking Lady in instrumentalna priredba pesmi Hanson Brothers My Girlfriend is a Robot. Za glasbeni del so na plošči kot multiinstrumentalisti poskrbeli člani skupine NoMeansNo.

"S kitaristom smo imeli malce nesreče, saj ga trenutno ni v postavi, ker je z njim veliko dela, treba je posneti veliko kitarskih delov, upamo pa, da bomo imeli prihodnje leto na voljo novega robota, ki bo igral v postavi. Dejstvo je, da so bili včasih zasedba, ki igra priredbe, samo kitarist, basist in bobnar, občinstvo pa je prepevalo z njimi na nastopih. Že nekaj let pa imajo tudi album Party Machine, ki ga je napisal John Wright iz NoMeansNo, pevec Mega-Wattson, z Johnovim glasom, pa tudi odpoje vse vokalne dele pesmi. Ko smo jih izdelovali, smo želeli, da bi to bila prava punk rock zasedba, z vsemi kul stvarmi, ki spadajo na oder tovrstne skupine. Za pevca skrbim jaz, vse je predprogramirano, sam pa v živo poskrbim za premikanje, saj bi bilo prenevarno, če bi to počel sam, saj tehta 350 kilogramov in ne bi bilo dobro, da zgrmi z odra, haha. A premika usta in zobe, kar je precej unikatno in tudi videti je dobro, saj zvok prihaja iz ust, zato mora držati mikrofon pred njimi, da lahko slišimo petje. V tem smislu poje 'v živo'. Basist je nekoč zgrmel s odra v Avstriji, a na srečo ni bil nihče poškodovan, on pa je tudi že nastopal pol ure pozneje in je bilo vse v redu. Nenehno jih posodabljamo in moderniziramo, kar se tiče vrednosti, pa so neprecenljivi. A na srečo nastopamo, dobivajo posel, plačujejo moje račune in vse poteka, kot mora," nam je zaupal oče projekta Compressorhead, Frank Barnes.

Compressorhead so dejansko nekaj posebnega in zanimivo je, da vse skupaj pripravijo v zgolj štirih do petih urah. Mega-Wattson pa zna med skladbami tudi kaj povedati, motivirati občinstvo, ter streljati majice iz zračne puške, ki jih je ujelo par srečnežev. Koncert je bil pravi užitek in popoln zaključek festivala Speculum Artium, vsi, ki so jih roboti zanimali od blizu, pa s(m)o po enournem nastopu stopili bližje in z njimi stisnili tudi kak sebek."Rad imam robote, mašine, punk rock in motorje, kar dobro spada skupaj. Roboti se vračajo v Berlin, jaz pa se bom s kolegom na motorju odpravil v Črno goro, nato pa čez dva tedna prav tako nazaj v Berlin," je za konec še povedal Barnes.