Postelje se niti ne ohladijo

Sezona virusov in različnih obolenj je v polnem razmahu. Številne okužbe prizadenejo najmlajše, ki v zadnjih mesecih polnijo pediatrične oddelke. Tudi Splošna bolnišnica Jesenice ni izjema.

Kot je pojasnil v. d. predstojnika pediatrične službe Splošne bolnišnice Jesenice Peter Najdenov, imajo zadnje štiri mesece popoln kaos. »Zapolnjeni smo do zadnjega kotička, postelje se praktično niti ne ohladijo, ko že dobimo nove bolnike. Menjave so dnevne, sprejemov in ambulant je veliko. Številke so različne in konec koncev niti ne toliko pomembne; pomembno je, kakšne bolezni imajo otroci, kako jih zdraviti, kako se organizirati. Zelo bomo veseli, ko se ta zima konča,« je dejal. Trenutno se na jeseniški pediatriji srečujejo z velikim številom pacientov z respiratornimi obolenji, ogromno je gripe, koronavirusa in črevesnih obolenj, ki jih po besedah Petra Najdenova v tem času niso pričakovali. Kot pravi, se je letno valovanje okužb za­brisalo, kar v praksi pomeni, da je obolenj vse leto preveč, veliko pa je tudi kombinacij različnih obolenj.

Tudi gripa ni več to, kar je bila

»Obolenj je bistveno več kot v preteklih letih. Gre za eno težjih obdobij v zadnjih letih. Po epidemiji se je vse praktično podvojilo. Bolni so majhni otroci. Res je tudi, da se je diagnostika spremenila in postala dostopnejša, lažje je ugotavljanje vrste okužb, ampak otroci so pa res bolni,« je dejal zaskrbljeno. Posledice obremenitev zaradi velikega števila pacientov se kažejo tudi pri osebju – čeprav je dobro prekuženo, se občasno zgodi, da tudi osebje zboli. Največ bolnikov je mlajših od dveh let, vsekakor pa se v bolnišnici zdravi le peščica tistih, s katerimi se srečujejo zdravniki v primarnem zdravstvu. »Kolegi iz primarnega zdrav­stva so veliko sito. Se pa bolezni spreminjajo, gripa v zadnjem obdobju ni več takšna, kot je bila – z visoko vročino in bolečinami v mišicah. Ogromno otrok ima precej nenavadne, bizarne nevrološke simptomatike. S stališča epidemiologije pa je zanimiv pojav črevesnih okužb v tem obdobju, ki jih res ne bi pričakoval. Težko pa govorimo o vzroku,« je razložil v. d. predstojnika pediatrične službe.

Ni vsak kašelj že razlog za obisk zdravnika

V nadaljevanju je spregovoril tudi o potencialnih preventivnih ukrepih. Kot je povedal, je nekakšna skupna želja vseh pediatrov, da bi mame, ki so doma na porodniškem dopustu, bolj čuvale tudi druge svoje otroke. »Naj jih ne pošiljajo v vrtec. To pomeni tudi, da drugorojeni otrok dobi trikrat manj okužb, otroci se navadijo drug na drugega, funkcionirajo kot družina. Vrtec je samo pomoč, ko ne moremo paziti svojih otrok,« je dejal. Poudaril je sicer, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka, da pa obisk zdravnika po treh urah vročine ali pa nekaj dneh kašlja ni potreben. Paničnih staršev je po njegovih besedah ogromno, za kar je najverjetneje zaslužna tudi poplava nesmiselnih informacij, ki jih lahko najdemo na internetu. Dodal pa je tudi, da je zaskrbljenost staršev v zvezi z otrokovim zdravjem razumljiva. »Če imajo starši občutek, da ima otrok dlje časa izredno visoko temperaturo in so vsi antipiretiki neučinkoviti, pa je treba obiskati zdravnika.«