Odpadna embalaža v morju ob tajskem letovišču Puket. Foto: Reuters
Odpadna embalaža v morju ob tajskem letovišču Puket. Foto: Reuters

Letošnji svetovni dan Zemlje poteka pod geslom Planet proti plastiki in opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike. Ob tem skuša po svetu spodbuditi gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. V zadnjih desetih letih je bilo namreč proizvedene več plastike kot v celotnem 20. stoletju, industrija pa načrtuje eksplozivno rast v nedoločeni prihodnosti. Okoljski aktivisti tako zahtevajo 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla že na več kot 380 milijonov ton na leto.

Svetovni dan Zemlje praznujemo od leta 1970

Začetnika svetovnega dneva Zemlje sta ameriški senator in okoljski aktivist Gaylord Nelson in študent Harvarda Denis Hayes, ki sta bila zaskrbljena zaradi velike okoljske škode v ZDA, ki jo je povzročilo razlitje nafte v Kaliforniji leta 1960. Zato sta se domislila dneva Zemlje, da bi opozorila javnost na varovanje okolja. Ideja se je nato v 90. letih razširila po vsem svetu.

Temperature v Evropi se nezadržno dvigajo

Služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sta ob tem objavili novo poročilo, ki kaže na to, da se temperatura v Evropi opazno dviga. Posledica tega je vse več dni, ko je vročinska obremenitev neznosna. Kot kaže poročilo, so bile temperature v Evropi lani najvišje oziroma druge najvišje od začetka merjenj, piše Guardian. "Evropejci čez dan trpijo zaradi vročine, kakršne še ni bilo, ponoči pa so pod stresom zaradi neprijetne toplote. V dveh desetletjih se je število smrtnih primerov zaradi vročine v Evropi povečalo za 30 odstotkov," ugotavlja skupno poročilo obeh organizacij.

Ponekod v Evropi so se temperature že aprila dvignile na več kot 30 stopinj. Foto: Reuters
Ponekod v Evropi so se temperature že aprila dvignile na več kot 30 stopinj. Foto: Reuters

Požari, poplave, neurja

Zadnja petletna povprečja kažejo, da so temperature v Evropi za 2,3 stopinje Celzija višje od predindustrijske ravni, na svetovni ravni pa se je temperatura dvignila za 1,3 stopinje Celzija. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

Pirc Musar izpostavila tri ukrepe

Predsednica Nataša Pirc Musar je ob dnevu Zemlje izpostavila tri ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Pozvala je denimo k rabi steklenic namesto plastenk in strateškemu načrtu za sodelovanje slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah ter podprla slovensko kampanjo Za žive meje. "Živa meja je preprost ukrep za velike učinke," je dejala.

Temperature v Evropi so bile nadpovprečno visoke v kar enajstih mesecih v letu 2023, september pa je bil najtoplejši od začetka merjenj. Zaradi vročega in suhega vremena je bilo tudi več požarov, posebej v sredozemskih državah, kot so Portugalska, Španija in Italija. Grčija pa se je lani borila z najhujšim požarom v zgodovini EU-ja, v katerem je zgorelo 96.000 hektarov veliko območje, so še dodali v poročilu.

Po drugi strani so močni nalivi povzročili tudi hude poplave. Evropa je bila lani za približno sedem odstotkov bolj namočena od povprečja v zadnjih treh desetletjih, kar tretjina rečnega omrežja na celini pa je presegla prag za poplave.

"Leta 2023 smo bili v Evropi priča največjemu požaru doslej, enemu najbolj mokrih let, segrevanju morij in obsežnim uničujočim poplavam," je dejal Carlo Buontempo, direktor Copernicusa.

Stroški gospodarskih izgub, povezanih z vremenom in podnebjem, so bili leta 2023 v Evropi ocenjeni na več kot 13,4 milijarde evrov.

V poročilu niso navedeni podatki o številu smrtnih žrtev zaradi vročine v letu 2023, znanstveniki pa so ocenili, da je leta 2022 zaradi posledic vročine po vsem svetu umrlo 70.000 ljudi.

Svetovni dan Zemlje
V središču: Podnebne spremembe