Gorskim reševalcem v pomoč tudi brezpilotni letalnik

"Ob najdbi predmeta lahko z veliko natančnostjo določimo položaj. To bistveno pripomore k hitremu posredovanju in navsezadnje tudi k hitrejši oskrbi poškodovanca, če helikopterska pomoč ni mogoča," pravi Bahun. Poleg tega pa lahko spremljajo reševalno intervencijo iz zraka in nudijo orientacijsko pomoč reševalni ekipi na terenu. V tujini uporabljajo zrakoplove tudi za analizo reševanj oz. dogodkov, je pojasnil Bahun.

Priprave na reševanje so zelo podobne kot pri pilotih pravih zrakoplovov. Po klicu na reševalno akcijo morajo preveriti vremenske razmere (vidnost, smer in hitrost vetra, padavine) na kraju reševalne akcije ali intervencije. Že med potjo na zborno mesto poskusijo od vodje intervencije pridobiti še kakšno dodatno informacijo o morebitnih ovirah na območju ( daljnovodi, jeklenice), da si lahko ustvarijo približno sliko dogajanja. 

"Na zbornem mestu se pogovorimo oz. naredimo načrt iskanja z brezpilotnim zrakoplovom in določimo mesto vzleta in pristanka. Poleg operaterja brezpilotnega zrakoplova ali drona je zraven tudi lokalni gorski reševalec za pomoč pri komunikaciji in poznavanje domačega območja," razlaga sogovornik. 

Poudaril je še, da je pomembno – predvsem podnevi, ko  v zraku niso sami – da vedo, da imajo pred njimi prednost vsi drugi zrakoplovi. "Če ne moremo varno leteti oz. če je v bližini še kak drug zrakoplov, ne letimo," je pojasnil. Zadnja generacija brezpilotnikov ima že vgrajen sprejemnik signalov, ki jih oddajajo letala in helikopterji, je še povedal in dodal, da tako točno vedo, kje je drugo plovilo, koliko metrov je oddaljeno od njih in v katero smer se giblje. "Če pride zrakoplov v območje petih kilometrov okoli nas, nas naprava na to opozori in nemudoma pristanemo."

Brezpilotni letalnik v zadnjem tednu uporabili že dvakrat

Zadnje čase brezpilotni letalnik kar pogosto uporabljajo. V zadnjem tednu so ga uporabili že dvakrat. "Prva je bila iskalno-reševalna akcija na Komni, kjer smo v zelo kratkem času v poznovečernih urah našli prvega ponesrečenca. Druga reševalna intervencija je bila pa na Stolu, ko smo bili letenje po pol ure iskanja primorani prekiniti zaradi zelo močnega severnega vetra (60 km/h). Seveda je vse skupaj odvisno od tega, za kakšne vrste reševalne akcije gre in kdaj (ponoči, podnevi)," je razložil Bahun.

Trenutno imajo v GRZS samo en brezpilotni zrakoplov. Upravljajo ga člani Komisije za zveze pri GRZS. Vsi člani komisije so se udeležili usposabljanja in naredili izpit za letenje z brezpilotnimi zrakoplovi. Poleg obveznega usposabljanja, ki traja štiri dni, je treba narediti še izpit pri Javni agenciji za civilno letalstvo Republike Slovenije (CAA). Poleg tega usposabljanja je potrebno še dodatno usposabljanje, ki pa ga vsak opravlja v svojem prostem času. Letenje v nočnem času pa zahteva še dodatno znanje ter izkušnje na področju poznavanja vremena in orientacije.  

"Letos smo ga uporabili že trikrat. Večja in zelo zahtevna intervencija je bila na območju Komne, kjer sta se ponesrečila dva planinca," je še povedal Bahun.

Razložil je še, da termovizijska ali IR-kamera deluje na podlagi zaznavanja sevanja, ki ga potem pretvori v sliko. "Toplejši predmeti se obarvajo z drugačno barvo, kar nam omogoča, da vidimo v nočnem času. Uporabljamo več različnih spektrov. Za kakšen spekter oz. barvo slike se odločimo, pa je odvisno od vlage zraka in potrebe. Vemo, da ima vojska zeleno barvo," je dejal. 

Na zaslonu upravljalnika lahko dokaj natančno določijo tudi temperaturo na določni oz. označeni točki (+– 2 °C). "Na našem brezpilotnem zrakoplovu uporabljamo termalno kamero resolucije 649 x 512 s 16-kratno povečavo, kar nam pomaga, da lahko tudi z daljše razdalje iščemo razlike v temperaturi na določenem pobočju," je pojasnil. Poleg IR-kamere pa uporabljajo tudi visokoresolucijsko kamero z 32-kratno povečavo za iskanje v vidnem času dneva.

Povedal je še, da si vsekakor želijo, da bi imeli v Gorski reševalni zvezi Slovenije v prihodnosti več takih zrakoplovov.