Na v nedeljo končani münchenski varnostni konferenci so ogromno pozornosti posvetili smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, največ aplavza pa je požel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Ne sprašujte Ukrajine, kdaj bo konec vojne, raje vprašajte Putina, kako to, da še vedno lahko vodi to vojno,« je v soboto v bavarski prestolnici naslovil sporočilo zahodnim zaveznicam. Tudi zato, ker Evropa v zadnjem letu ni poslala niti polovice od obljubljenega milijona granat, je ruska vojska lahko dosegla največji uspeh v devetih mesecih od zavzetja Bahmuta, saj se je morala ukrajinska vojska zdaj umakniti iz mesta Avdijivka.
ZDA predvsem zaradi nasprotovanja republikanskih zaveznikov bivšega predsednika Donalda Trumpa v kongresu niso in morda tudi ne bodo zagotovile letošnje pomoči Ukrajini. »Če bo Trump hotel priti, bom šel z njim na frontno črto,« mu je sporočil Zelenski. Demokratski predsednik Joe Biden se zavzema, da bi ZDA poslale pomoč v orožju v višini 60 milijard dolarjev (57 milijard evrov). Doma Biden republikance svari pred sodbo zgodovine, Zelenskemu, ki se je v Münchnu srečal tudi s podpredsednico ZDA Kamalo Harris, pa je po telefonu obljubil, da pomoč bo prišla (ta bi bila lahko tudi posredna, na primer prek Južne Koreje).
Evropska pomoč
Francija in Nemčija obljubljata tri milijarde oziroma sedem milijard evrov (to je pomoč, ločena od EU). Nemški kancler Olaf Scholz pa je znova zavrnil, da bi Kijevu poslal vodene rakete dolgega dosega taurus, in tega ni utemeljil.
Glavno vprašanje je, ali bi EU lahko nadomestila ZDA, če Bela hiša ne bo več mogla ali hotela podpirati Ukrajine. V tem primeru bi morala vsaka članica EU podvojiti pomoč. Scholz je na konferenci sicer zahteval, da članice EU dolgoročno podprejo Ukrajino in tudi zato dajo več denarja za obrambo. Gre tudi za strah, da bi Putinova Rusija čez nekaj let napadla še kakšno državo. Nemški gospodarski minister Robert Habeck, ki pripada nekoč pacifističnim Zelenim, je poudaril, da je spričo sedanje ruske agresivnosti, na primer proti Estoniji in njeni premierki Kaji Kallas, vse odvisno od varnosti. Zahteval je državna poroštva oboroževalni industriji in več sodelovanja med članicami EU.
Padec Avdijivke
Ruska vojska je po več tednih srditih spopadov osvojila povsem porušeno Avdijivko v vzhodni Ukrajini, nedaleč od Donjecka, v soboto. Šlo naj bi sicer za simbolično zmago teden dni pred drugo obletnico začetka vojne, saj Avdijivka nima strateškega pomena. »Ker je sovražnik napredoval po truplih lastnih vojakov in ker je imel desetkrat več granat, smo se odločili, da se umaknemo in rešimo naše vojake,« je dejal ukrajinski poveljnik tega dela fronte, general Oleksander Tarnavski. Po oceni francoskega generala Patricka Dutarteja je ruska vojska v bitki za Avdijivko izstrelila osemkrat več topovskih granat kot ukrajinska in uspešno uporabljala drone za izvidniške naloge, ko se določa tarča topov.
Zdaj si evropska komisija prizadeva za večjo proizvodnjo granat, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo. Na drugi strani ima Rusija vojno gospodarstvo in zaveznike, ki so po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe »zanesljivejši kot ukrajinski«. General Dutarte trdi, da je Putin od Severne Koreje dobil milijon granat. Rusi imajo tudi premoč v letalstvu. Prvih petnajst ameriških letal F-16 naj bi Ukrajinci dobili konec marca.
