Zanimivo je dejstvo, da delniški trgi rastejo od lanske jeseni. Takrat sta bila objavljena dva pomembna podatka. Inflacija se je začela umirjati in rasla so pričakovanja glede znižanja obrestnih mer. A če so bila pričakovanja sprva zelo močna, smo danes prišli v položaj, ko se rezi v obrestnih merah spet odmikajo. Razlog je predvsem dober gospodarski položaj v ZDA, a tudi Evropi gre bolje od pričakovanj. Japonska bo celo dvignila obrestno mero, a tam je sploh še niso premaknili s politike ničelnih obrestnih mer. Vlagateljev v delnice odmikanje v rezih obrestnih mer ne spravlja v slabo voljo, saj to nadomeščajo z višjimi pričakovanji glede dobrega poslovanja gospodarstva in podjetij zaradi boljše ekonomske situacije. Sliši se konfuzno, a to samo kaže, kako hitro se odločujoči dejavniki, ki delniškim trgom določajo smer, spreminjajo v očeh vlagateljev. Kar je bilo pomembno včeraj, danes ni več, saj imamo danes druge kazalce in drugačen pogled. Vse skupaj malo spominja na investicijsko logiko v najbolj divjih borznih časih, a trditi, da je na delniškem trgu nastal balon, bi bilo vseeno nekoliko prevzetno.
Rast predvsem delniških trgov poganja denar, ki je bil ustvarjen v času pandemije z ohlapno denarno in fiskalno politiko. Čeprav so centralne banke lani močno dvignile obrestne mere, je bil le majhen del tega denarja steriliziran. Obenem trg dela, tudi zaradi demografskih trendov, ostaja močan in zaupanje potrošnikov visoko. Na obeh straneh oceana. Čeprav se je struktura potrošnje od pandemije do danes nekoliko spremenila in čeprav potrošniki kupijo nekaj manj fizičnih izdelkov in več storitev, je to z vidika nacionalnih ekonomij vseeno. Potrošnja raste in s tem rezultati podjetij, pričakovanja ter delniški trgi. Vrednotenja so visoka, a za razliko od balona pikakom z začetka drugega tisočletja so tokrat nosilci rasti in visokih vrednotenj velika in tehnološko uspešna multinacionalna podjetja, ki imajo dobre, če ne celo vrhunske poslovne rezultate, velik presežek denarja v svojih bilancah in najpomembnejše – organsko rast poslovanja. Njihova velikost na teh ravneh postaja omejevalni faktor rasti, saj zmanjkuje trgov, kamor lahko prodrejo, a vseeno jih to ne ustavlja, da ne bi jemala dodatnega tržnega deleža. Obenem pričakovanja poganja trend umetne inteligence, ki naj bi tem (in nekaterim novim) podjetjem prinesla ponovno veliko rast na novih poslovnih področjih, obenem pa precejšnje prihranke v stroških na obstoječih trgih, kar se bo prezrcalilo v novo rast dobičkov.
Pomemben dejavnik na trgih je tudi aktivnost ali pasivnost vlagateljev. Pasivne strategije – predvsem ETF oziroma indeksni skladi – so vse bolj priljubljene. In ker vlagatelji izbirajo pasivne načine vlaganja, se denar nalaga v obstoječa velika podjetja, ki so s tem pristopom še večja. Upravitelji pasivnih skladov pač ne iščejo mladih inovativnih podjetij z boljšimi izdelki ali storitvami. Ti denar vlagateljev investirajo v obstoječa velika podjetja ne glede na to, ali poslujejo dobro ali slabo. Zato velika podjetja tudi takrat, ko poslujejo slabše, niso pretirano kaznovana. S tem nastaja začaran krog, v katerem večji postajajo vse večji, obenem pa manjši kljub dobrim zgodbam stežka prodrejo v glavne borzne indekse in s tem v pasivne sklade, saj ne dosežejo kritične mase tržne kapitalizacije, da bi prišli na radar pasivnih skladov.
Velika večina slovenskih varčevalcev je to rast in te rekorde zaradi svoje konservativnosti zamudila. Obenem obstaja manjši del varčevalcev, ki so svojo odprtost do bolj tveganih naložb dobro oplemenitili. Oboji bi morali na tej točki znova premisliti o svoji strategiji varčevanja in vlaganja. Letošnja rast je izjemna in ta tempo se ne more nadaljevati do konca leta, zato je na tej točki smiselna preureditev portfelja. Predvsem tisti, ki so ostali zvesti bankam in nizko donosnim depozitom, so pred odločitvijo, kako naprej. Rast v prihodnje morda ne bo več tako visoka, a globalni tehnološki in preostali trendi ostajajo tu in z nami, in to bo na delniške trge še naprej prinašalo rast.