Včeraj je bilo opravljenih tudi 25.564 hitrih antigenskih testov, katerih rezultate naknadno preverjajo s PCR-testi. V bolnišnicah se zdravi 485 covidnih bolnikov, 88 jih potrebuje zdravljenje na intenzivni negi. V četrtek je umrlo 10 covidnih bolnikov.
Po včerajšnjem sporočilu Evropske agencije za zdravila, da je cepivo proizvajalca AstraZeneca varno, se je v skladu s predhodnimi napovedmi danes cepil slovenski politični vrh: predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora (DZ) Igor Zorčič in predsednik državnega sveta (DS) Alojz Kovšca. Danes se cepijo tudi poslanci in svetniki.
Včeraj v bolnišnice največ sprejemov od začetka februarja
»Danes so podatki nekoliko slabši kot smo poročali v preteklih dneh,« je dejala vladna govorka. Kot je dejala, se je 14-dnevna incidenca najbolj poslabšala v koroški in obalno-kraški regiji. Še naprej ostajamo v oranžni fazi z izjemo treh regij (jugovzhodna, primorsko-notranjska in posavska), ki za zdaj izpolnjujejo pogoje za rumeno fazo. 7-dnevno povprečno število okužb v državi je višje kot dan pred tem, in sicer znaša 776, znova se je povečalo tudi število hospitaliziranih. Kot je povedala vladna govorka, je bilo število sprejemov v bolnišnice včeraj največje od začetka februarja.
Da se epidemiološka situacija v Sloveniji nagiba v napačno smer, pravi tudi vodja svetovalne skupine Mateja Logar. »Imamo porast števila okuženih, zbolevajo ponovno ljudje v starostni skupini nad 55 let, ki pogosto potem potrebujejo bolnišnično zdravljenje,« je dejala in dodala, da število okužb ostaja nizko v skupini, ki je dobro precepljena. »Tudi pritiski na bolnišnice ponovno naraščajo, kar pomeni, da se bo trend zmanjševanja oddelkov, kjer zdravimo bolnike s covidom-19, žal začel zaustavljati. To pomeni, da ne bomo mogli odpirati ostalih dejavnosti in sproščati elektivne dejavnosti v bolnišnicah,« je napovedala Logarjeva.
»Manj je precepljenosti, bolj se virus širi, večja je verjetnost mutacij«
Vodja svetovalne skupine je povedala, da se strategija cepljenja po včerajšnjem ponovnem zagonu cepljenja s cepivom astrazeneca ne spreminja. Poudarila je, da je cepivo varno in da tveganje za nastanek krvnih strdkov ni večje kot med splošno populacijo. »Tveganje za zaplete zaradi okužbe s covidom je bistveno večje kot tveganje za krvne strdke po cepljenju,« je poudarila. Odzvala se je tudi na nedavno sporočilo Slovenske škofovske konference, ki je vernikom odsvetovala cepljenje s cepivom AstraZenece, saj da je moralno sporno. »Moralni pomisleki so pravica vsakega posameznika, a je treba vedeti, da cepljenje prepreči marsikatero smrt,« je dejala Logarjeva in poudarila, da je cepljenje edina izhodna strategija ter da se je potrebno cepiti s cepivom, ki je na voljo. »Vsaka negativna promocija proti cepljenju seveda vpliva na to, kakšen delež precepljenosti bomo imeli. Manj je precepljenosti, bolj se virus širi, večja je verjetnost mutacij. Pomembno je, da se cepimo s cepivi, ki so na voljo,« je vnovič poudarila.
Kot je še dejala Logarjeva, je trenutna situacija takšna, da ne omogoča razpravljanja o dodatnih sproščanjih. »Verjetno bomo morali razmišljati v nasprotno smer,« je dejala.
Vse več nelagodja med povabljenimi na cepljenje
Simona Repar Bornšek iz ZD Ljubljana je dejala, da primarni zdravniki v zdravstvenih domovih opažajo čedalje več nelagodja glede cepljenja, predvsem zaradi zadnjih dogodkov, ki vzbujajo dvom. »Trenutno je cepljenje naša edina izhodna strategija iz epidemije. Nikoli še nismo cepili v času, ko imamo mikrob tako močno prisoten, kot je danes. Tokrat se nam prvič dogaja, da cepimo takrat, ko imamo bolezen močno prisotno, zato ima cepljenje še toliko pomembnejšo vlogo,« je poudarila. Naštela je najpogostejše stranske učinke cepljenja, ki so po opažanjih močnejši pri mlajših osebah, saj imajo te večinoma močnejši imunski sistem. »Najpogostejši stranski učinki cepljenja so znani in so primerljivi z drugimi cepivi, ne le s cepivi proti covidu. Že sam vbod z injekcijsko iglo je invazivni postopek in mnogo ljudi je strah že tega. Prvi neželeni učinek je zato že, da se nekdo onesvesti. Kasneje se največkrat pojavi bolečina in rdečina na mestu vboda. Reakcija ni odvisna samo od snovi, ki smo jo vnesli, ampak predvsem od našega imunskega sistema. To, da smo se odzvali, pomeni, da je naš imunski sistem odreagiral.
Kot je pojasnila, lahko ljudje po cepljenju razvijejo nekakšno minibolezen, pri kateri so simptomi lahko podobni bolezni. Naštela je vročino, mrzlico, glavobol, slabo počutje in utrujenost. »A ti učinki običajno v nekaj urah ali dneh izginejo. Želimo si, da so ljudje pozorni na te stranske učinke, če se zgodi kaj nepričakovanega, naj se povežejo z izbranim zdravnikom – tudi zato, ker si želimo te podatke za spremljanje cepiva,« je povedala Repar Bornškova. »Vsi taki učinki so pričakovani, ljudi na cepljenju opozorimo nanje,« je pojasnila. Povedala je še, da želijo z informiranjem doseči, da se bodo ljudje prišli cepit, da ne bodo zavrnili povabila, kar se v zadnjih dneh pogosto dogaja. »In da bomo izšli iz te epidemije, saj je cepljenje edina svetla točka, ki jo vidimo. Le prekuženost in precepljenost sta tisti, ki nas lahko vrneta v normalno življenje,« je še dejala.