Digitalizacija zdravstva bo vse bolnikove podatke združila v eno podatkovno bazo. Foto: Pixabay
Digitalizacija zdravstva bo vse bolnikove podatke združila v eno podatkovno bazo. Foto: Pixabay

Na voljo je ogromno podatkov, ki se uporabljajo za obračune – te podatke je treba "vrniti" zdravnikom in zdravstvenemu kadru, da lahko na njihovi podlagi sprejemajo odločitve v dobro bolnika, je v izjavi za medije poudarila Alenka Kolar.

Podobne težave kot Slovenija ima po njenih besedah tudi Avstrija, v Nemčiji pa že ustvarjajo odprte platforme za izmenjavo podatkov, kar je tudi cilj zakona o digitalizaciji zdravstva – torej doseči, da so podatki posameznega bolnika dostopni na enem mestu.

Predlog tega zakona je sicer že v parlamentarni proceduri. Na začetku meseca bi ga moral obravnavati matični odbor DZ-ja za zdravstvo, a so člani odbora na predlog koalicije izglasovali umik te točke z dnevnega reda.

Kolar je pojasnila, da na ministrstvu po pripombah zakonodajno-pravne službe DZ-ja zakon popravljajo, skušajo pa upoštevati tudi ostale pripombe oziroma obrazložiti, zakaj jih ne bodo upoštevali. Nato pa bo zakon nadaljeval parlamentarni postopek, upa, da še letos.

Največ popravkov bo po njenih besedah pri po zakonu načrtovanem novem podjetju za vzdrževanje in razvoj informacijskega sistema v zdravstvu. "Podjetja s stotimi zaposlenimi ne moreš ustvariti v enem mesecu, treba jih je nekako zaposliti, pridobiti, naučiti," je opozorila.

Zato vpeljavo podjetja zdaj načrtujejo postopoma. Računa, da bo v treh do petih letih podjetje imelo dovolj kadra in kompetenc, da bo lahko "prešlo na centralne sisteme", je pojasnila.

Zakon ima podporo premierja Goloba

Na vprašanje, ali bi menjava na čelu ministrstva za zdravje lahko kakor koli vplivala na predlog zakona, je odgovorila, da ima zakonski predlog neposredno podporo predsednika vlade Roberta Goloba in poslancev Svobode, podpirali naj bi ga tudi koalicijska SD in Levica.

Na ministrstvu se po njenih navedbah zelo trudijo tudi na področju čakalnih vrst. Nacionalni inštitut za javno zdravje izboljšave pripravlja z dobavitelji programske opreme. Podatki namreč še vedno niso zanesljivi, največ težav delajo tako imenovani okvirni termini, ko bolnika zdravstvena ustanova šele pozneje obvesti o terminu storitve.

Univerzalni pregled nad čakalnimi vrstami bi po njenem prepričanju ponudil urnik naročanja, ki bi bil enoten za celo Slovenijo, kar pa bi bilo težko doseči, saj zdravniki za različne bolnike potrebujejo različno dolgo časa. Zato bo treba najti srednjo pot, je poudarila.

Nemško-avstrijski forum

Na nemško-avstrijskem zdravstvenem forumu, ki ga je v Ljubljani organiziral Advantage Austria Ljubljana v sodelovanju s Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, so poleg digitalizacije zdravstva med drugim razpravljali tudi o kadrovskih izzivih v zdravstvu, primerih dobrih praks ter o razlikah in podobnostih med zdravstvenimi sistemi Slovenije, Avstrije in Nemčije.

Ena od govork je bila Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je ob tem medijem povedala, da je pri vpeljavi tujih praks v slovenski zdravstveni sistem potrebna pazljivost, saj je vsak sistem specifičen.

Med ovirami, ki jih ima Slovenija na področju zdravstva, je poleg pogostih menjav ministrov za zdravje omenila tudi pogoste menjave direktorjev v javni zdravstveni mreži. Pogosto pa prihaja tudi do stanja, ko en deležnik v zdravstvu prevzema naloge drugega, je pojasnila. Meni tudi, da se bo treba odločiti, kaj bo v zdravstveni košarici, in nehati obljubljati ljudem, da imajo dostop do vseh zdravstvenih storitev, saj to ni mogoče, ker je proračun vedno omejen.