Državljani članic Evropske unije so dobro seznanjeni z volitvami v Evropski parlament čez natanko pol leta, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Zanimanje med državljani EU je večje kot pol leta pred zadnjimi volitvami pred petimi leti. Tokrat se zanje zanima 57 odstotkov vseh vprašanih, konec leta 2018 pa se je za volitve, ki so potekale maja 2019, zanimalo 51 odstotkov vprašanih.
Evropske volitve bodo potekale med 6. in 9. junijem 2024.
Slovenija bo imela enega poslanca več
Tudi v Sloveniji je zanimanje za volitve v Evropski parlament, kjer bo Slovenija imela enega poslanca več, pričakovati pa je zmagoslavje SDS, večje. Med vprašanimi v Sloveniji ta delež tako letos znaša 48 odstotkov, kar je pet odstotnih točk več kot pred petimi leti.
"Ta Eurobarometer kaže, da je Evropa pomembna. V tem težkem geopolitičnem in socio-ekonomskem kontekstu državljani zaupajo EU, da bo našla rešitve. Velika večina Evropejcev verjame, da imajo aktivnosti EU pozitiven vpliv na njihovo vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih smo poslušali. In Evropski parlament je izpolnil pričakovanja. Borimo se proti revščini, socialni izključenosti in podnebnim spremembam, prizadevamo si za nova delovna mesta, za zaščito vrednot EU kot so demokracija, človekove pravice in svoboda govora," pravi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
57 odstotkov vprašanih odgovarja, da bi verjetno šli na volitve, če bi te bile prihodnji teden, je 57 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da bi verjetno volili. Konec leta 2018 jih je tako odgovorilo deset odstotkov mani. Evropskih volitev maja 2019 pa se je nato v Sloveniji udeležilo 28,9 odstotka volilnih upravičencev. Volilna na evropski ravni je bila 50,6 odstotka, letos udeležbo na volitvah napoveduje 68 odstotkov vprašanih.
Janša bi sodeloval s skrajno desnimi
Glavna tema letošnjih volitev bodo migracije, zaradi tega vprašanja bi se sestava evropskega parlamenta lahko obrnila precej bolj na desno. O sodelovanju s skrajno desnimi strankami razmišlja tudi Janez Janša. Velika večina, 70 odstotkov vprašanih se zaveda vpliva EU na njihovo življenje. "Kar se sprejme v Evropskem parlamentu, kmalu pride tudi k nam," poudarja evropska poslanka Romana Tomc.
Gospodarski in socialni izzivi še vedno pestijo veliko Evropejcev, četudi so se kazalci na tem področju v zadnjih šestih mesecih nekoliko izboljšali. 73% (6 odstotnih točk manj kot spomladi 2023) vprašanih meni, da se bo njihov življenjski standard v prihodnjem letu poslabšal. V Sloveniji nadaljnji upad svojega življenjskega standarda v prihodnjem letu pričakuje 37% vprašanih. Več kot tretjina (37%) državljanov EU in 27% v Sloveniji občasno oziroma večinoma s težavo plačuje račune.
Parlament naj ima pomembnejšo vlogo
V luči prihajajočih evropskih volitev leta 2024 si večina Evropejcev (53%) želi, da bi Evropski parlament imel pomembnejšo vlogo. To mnenje je večinsko v 21 državah članicah.
Državljani želijo, da bi Evropski parlament na prvo mesto postavil boj proti revščini in družbeni izključenosti (36 odstotkov). Sledijo javno zdravje (34 odstotkov), boj proti podnebnim spremembam (29 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (29 odstotkov).
Anketirani v Sloveniji pričakujejo, da se bo Evropski parlament najbolj ukvarjal s temami, ki so povezane z javnim zdravjem, sledita boj proti revščini in socialni izključenosti ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest.
"Rezultati so zelo spodbudni in podpirajo naše napore za povečanje udeležbe, ki je pomembna, saj demokracije ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Z oddajo glasu junija 2024 jo zaščitimo in ohranimo," pravi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
En poslanec več, en lenuh več, ki bo dobival plačo iz naši žepov. Koristi pa ni bilo dozdaj, niti je ne bo vnaprej, od njih.
Zanimanje je predvsem med politikantskimi judeži, ki tako pričakujejo plačilo za svoje 'storitve'. Menim da kaj dosti razlike med nekdanjim Beogradom in današnjim Brusljem sploh ni. Saj se človek v svojem bistvu v zadnjih nekaj tisoč letih ni kaj dosti… ...prikaži več spremenil - orodje je sicer drugačno, osnovni namen pa ostaja. Procent jih je, ki ropajo, plebs pa ploska, včasih jamra, zelo redko pa vzkipi, a se kmalu pomiri, saj če že ni kruha, je pa iger in laži zato takrat malo več.
AKTUALNO(1Xnekaj pametnega): 22 držav želi znatno povečati proizvodnjo energije iz jedrske energije "za dobro podnebja". Do leta 2050 naj bi zmogljivosti glede na leto 2020 potrojili, piše v izjavi, objavljeni danes v soboto. Podpisale so naslednje države: Francija, Združeno kraljestvo,… ...prikaži več Nizozemska, Belgija, Švedska, Finska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Češka, Bolgarija, Moldavija, Madžarska, Ukrajina, ZDA, Kanada, Japonska, Južna Koreja , Mongolija, Združeni arabski emirati in Gana.