»Sledimo vodilu, da dres ni podoben dresu katerega koli slovenskega kluba. Simboli in barve, uporabljeni na dresu, so nam skupni od leta 1991. Triglav ostaja na dresu v enaki obliki kot na prejšnjem, skupaj z rdečim simbolom srca, ki reprezentante opominja na to, da se za državni dres igra s srcem, obenem pa igralcem in navijačem prinaša občutek enotnosti in ponosa,« so sporočili iz NZS. Rečeno drugače: na dresih, ki so v beli in modri različici, ni več odtenka zelene, ki je bila prevladujoča barva dresov v primeru ekipe, ki je pod vodstvom Srečka Katanca sodelovala na evropskem prvenstvu 2000 kot na svetovnem prvenstvu 2002, in ki je prevladovala tudi na dresih, v katerih je pod vodstvom Matjaža Keka reprezentanca nastopila na svetovnem prvenstvu 2010.
In ne samo med nogometaši: od osamosvojitve naprej je zelena barva prevladovala na dresih reprezentantov v večini športov. Tako je zaradi priporočila olimpijskega komiteja, da so primarne barve zelena, modra in bela, pri čemer je po Pantonejevi barvni lestvici zelena šifre 376, tako kot tudi v primeru modre, so pa dopuščeni tudi sekundarni oziroma terciarni odtenki. Izmed barv slovenske zastave je zunaj priporočila OKS torej ostala samo rdeča, kar je mogoče razumeti kot težnjo po vzpostavljanju samosvoje barvne drže v okoliščinah, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije. Šlo je za neke vrste zeleni eskapizem. V naboru južnoslovanskih barv je bila zelena edinstvena, obenem pa poudarjeno nekontinuitetna, prav tako pa simbolno miroljubna, kar se je nemara skladalo s političnimi težnjami novonastale države. Obenem gre tudi za odmik od Rusije, ki ima v zastavi iste barve kot Slovenija, vključno s časi Sovjetske zveze pa njeni predstavniki praviloma nastopajo v rdečih dresih. Prevladujoče rdeče drese imajo še predstavniki Srbije in nenazadnje tudi Hrvaške.
Hokejisti kot da so iz druge države
Še kakšne druge konotacije, ki se jim je OKS z begom v miroljubno in ekološko zeleno poskusil izogniti, bi se dalo domisliti. Prav v primeru nogometnih dresov in vključitve rdeče je burna razprava potekala leta 2012, ko je rdečo v barvni nabor poskusil vrniti tedanji predsednik NZS Ivan Simič, nasprotoval pa mu je pokojni dr. Janez Kocijančič. Je pa Simič menda kasneje resno predlagal, da se zelena barva vnese v slovensko zastavo. Po drugi strani je zelena barva značilna za Ljubljano, kar je spet lahko moteče za državljane, ki niso iz Ljubljane. A kljub priporočilom OKS v dresih slovenskih športnih reprezentantov ni bilo enotnosti. Hokejski dresi bolj kot na zeleno-beli temeljijo na kombinaciji rdeče, bele in modre in v primerjavi z nogometnimi, rokometnimi kot tudi košarkarskimi dresi delujejo, kot da gre za predstavnike druge države.
Če kaj, potem najnovejša različica slovenskega nogometnega dresa nadaljuje nevtralno držo in kot taka ne bi smela izzvati polemik. Čeravno te v primeru dresov nikdar niso izključene. V primeru nemškega dresa za poletno prvenstvo je že prišlo do spremembe, in sicer oblike številke 4, saj je na način, kot je bila oblikovana, nekatere spomnila na simbol enot SS. Asociacija na znak zloglasne nacistične postrojbe je bila resnici na ljubo možna in zato pri tradicionalnem opremljevalcu nemške reprezentance te dni tuhtajo novo obliko številke 4. Težave imajo tudi v Angliji, kjer tradicionaliste razburja križ svetega Jurija na modrem ovratniku. Križ je tradicionalno rdeč na beli podlagi, v sporni različici pa je bledo rdečkastomodrikast na modri podlagi ovratnika. Z dresom, v katerem bo na evropskem prvenstvu nastopila hrvaška reprezentanca, prav tako ne soglašajo vsi v naši soseščini. Tradicionalne kockice, ki so preris hrvaške zastave, so v novi različici dresa povečane proti formatu, ki je značilen za drese amsterdamskega Ajaxa, predvsem pa ne asociirajo več tako neposredno na hrvaško zastavo, kot so prejšnje različice hrvaških dresov.