Orgle v stolnici bodo utihnile za najmanj leto dni
Igrajo in služijo namenu – ko govorimo o namenu igranja pri bogoslužju, občasno so tu tudi koncerti. Niso pa orgle v brezhibnem stanju. Glasba je tvarina, ki že sama zase zahteva perfekcijo. K temu teži izvajalec. Če ni inštrument v optimalnem stanju, ne gre. Naše orgle so kot avto, ki vozi, a potrebuje generalko,« nam pove Gregor Klančič, profesor glasbe in akademski cerkveni glasbenik. Deluje kot predavatelj, zborovodja in organist, ki že več kot četrt stoletja, točneje od leta 1999, igra na orgle v ljubljanski stolnici. »Naša stolnica je izjemen sakralni prostor, pravi umetnostnozgodovinski biser. Tudi orgle v ljubljanski stolnici so velik zaklad slovenske kulturne dediščine, a kličejo po prenovi,« je jasen Gregor Klančič.
Milavčeve orgle iz leta 1911
Ljubljanski ribiči so svojemu zavetniku svetemu Nikolaju na bregu Ljubljanice, na prostoru sedanje stolnice, postavili svetišče najbrž po tem, ko so njegove relikvije iz maloazijske Mire prenesli v Bari (leta 1087). Cerkev je prvič omenjena leta 1262. V drugi polovici 14. stoletja je bila predelana v gotskem slogu. Pobuda za novo stolnico na kraju stare je prišla iz kroga tedanjih izobražencev Academie operosorum. Škof Žiga Herberstein je sam prispeval znaten delež sredstev za svetišče. Vsa dela je vodil kanonik Janez Dolničar. V kratkih šestih letih med letoma 1701 in 1707 so gradnjo tudi uspešno izpeljali. Stolnica je dobila svoje orgle, ki jih je izdelal beneški orglar Osvaldo Carloni. Leta 1710 je ljubljanski mizar Janez Pergman v stolnici izdelal prižnico, balkona in orgelski omari.
Leta 1710 so v eno od orgelskih omar postavili nove orgle ljubljanskega orglarja Andreja Sebastjana Wallensteinerja. Te verjetno niso bile kakovosten izdelek, saj jih je leta 1739 predelal in obnovil Janez Frančišek Janeček, ki je pet let pred tem izdelal nove orgle na velikem koru. Obe glasbili na stranskih korih je v devetdesetih letih 20. stoletja rekonstruirala Škofijska orglarska delavnica iz Maribora.
Ljubljanska stolnica prvotno ni imela glavnega kora na zahodni strani. Tega so dozidali leta 1730 in Janeček je štiri leta za tem tam postavil nov instrument. Leta 1762 je Frančišek Ksaver Križman na stolni kor postavil nove enomanualne orgle v italijanskem slogu z 32 registri. Pri tem je povečal srednjo omaro. Leta 1781 je Jožef Kučera za stolnico izdelal nove orgle. Leta 1830 je orglar Johann Gottfried Kunath srednjo omaro glavnih orgel pomaknil proti steni in pri tem na novo izdelal sprednji, zadnji in spodnji del. Ojačal in popravil je tudi stranski omari in v tako preurejene omare postavil nove orgle. Te je leta 1860 povečal in temeljiteje predelal Ferdinand Malahovski. Leta 1911 je Ivan Milavec v stare baročne omare postavil nove orgle z 52 registri na treh manualih in pedalu kot svoje 26. in hkrati največje delo, ki igra in odmeva še danes. Orgle so blagoslovili v nedeljo, 11. februarja 1912, kolavdacija je sledila v sredo, 14. februarja 1912. Iz dveh uradnih poročil Hugolina Sattnerja in Franja Dugana izvemo o pohvalah in kritikah, ki jih je prejel novoizdelani inštrument. Posebno so pohvalili intonacijo, pnevmatični sistem, velikost sapnih kanalov in tihost novega električnega ventilatorja. Med kritikami izstopa predvsem opazka, da je pedal preveč tih in preveč zaprt v stranskih orgelskih omarah, kar so kmalu za tem nekoliko izboljšali.
Nabor dela
»Leta naredijo svoje. Vidi se, da so piščali na pročelju zaprašene, notranjost pa skriva še veliko drugih težav,« opozarja Klančič. Prvi koraki k obnovitvi so bili narejeni. Ni skrivnost, da se o obnovi Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici pogovarjajo že vsaj zadnjih trideset let. V letu 2021 so se spet začeli resni pogovori in usklajevanja različnih pogledov. Pozornost so namenili predvsem skrbni pripravi tehnične dokumentacije orgel. V soboto, 6. aprila 2024, so na šestem sestanku komisije za obnovo Milavčevih orgel sprejeli odločitev, da oktobra 2024 uradno odprejo Projekt obnove Milavčevih orgel v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Konec minulega leta je bil narejen popis orgel in urejena vsa dokumentacija. »Obnova poteka v dogovoru z zavodom kulturne dediščine, njihov predstavnik si je že ogledal orgle. Zdaj pripravljamo seznam del, ki jih bo moral potrditi zavod. Temu bosta sledili zbiranje ponudb in odločanje o izvajalcu obnovitvenih del,« pojasni Klančič, ki se zaveda, da bo obnova velik zalogaj – ob skrbnem načrtovanju del bo trajala vsaj leto dni, čez palec pa so obnovitvena dela ocenjena na milijon evrov.
»Najprej bo treba orgle izprazniti in vsako kovinsko piščal pregledati, očistiti in po potrebi popraviti, morda celo nadomestiti. Podoben postopek čaka lesene piščali. Po restavraciji kliče tudi orgelska omara, načrtujemo obnovo kora in novo elektrifikacijo. Preprečiti bomo morali tudi, da ne bi vlaga nadalje ogrožala orgel,« pove Klančič o naboru del, ki čakajo orgle. Ob tem bo moral izvajalec pozorno skladiščiti vsak del orgel, da se kaj še dodatno ne poškoduje, za lesene dele pa bo moral zagotoviti ustrezno klimo, opozarja Klančič, ki je v ljubljanski nadškofiji voditelj glasbene dejavnosti, v stolnici vodi zbor in skrbi za glasbo pri bogoslužju.
Kraljica glasbil
Ponosen je tudi na Orglarsko šolo v Ljubljani, ki jo vodi. »To je ustanova na nivoju glasbenega konservatorija, učenci se učijo predvsem igranja orgel. Marsikdo se po končani orglarski šoli ali že prej odloči za nadaljevanje študija na akademiji za glasbo. Pri nas dobijo dovolj osnov za nadaljevanje. Smo pa veseli in zadovoljni z vpisom: letos imamo 50 slušateljev, od tega je kar 20 novih,« ponosno pove Klančič, ki se zaveda, da je izobraževanje temelj dobre glasbe. »Pomembno je, da vzgajamo tovrstne glasbenike. Da bo v cerkvah po Sloveniji prisotna kakovostna glasba,« poudari Klančič, ki se je tudi sam v mladih letih v domačih krajih, prihaja iz Mirna pri Gorici, navdušil nad cerkveno glasbo. »Imel sem to srečo, da je pri nas večkrat gostoval organist Hubert Bergant, ki je bil pozneje tudi moj učitelj orgel,« nadaljuje Klančič, ki obožuje igranje na orgle. »Po dve maši na dan igram v ljubljanski stolnici, ob sobotah sem prost, ob nedeljah pa igram pri petih mašah. Če ne bi užival v tem, ga ni denarja, ki bi mi to poplačal. Igranje orgel je moje poslanstvo. Imam še veliko načrtov, kaj vse bi se dalo v stolnici postoriti. A vse v svojem času,« poudari Klančič, ki je leta 1999 na orglah nadomestil Primoža Ramovša, od leta 2012 pa je prevzel tudi vse funkcije in obveznosti, ki jih je prej opravljal Jože Trošt.
Po dve maši na dan igram v ljubljanski stolnici, ob sobotah sem prost, ob nedeljah pa igram pri petih mašah. Če ne bi užival v tem, ga ni denarja, ki bi mi to poplačal.
»Orgle so kraljica glasbil. Zakaj? Ker imajo tak razpon zvočnih barv in obseg frekvenc: od najnižjih do najvišjih tonov. Ko sediš za orglami in igraš, imaš občutek, da si hkrati skladatelj, dirigent in orkester, ki ga vodiš in iz njega izvabljaš glasbo,« spoštljivo sklene Gregor Klančič, ki upa, da se bo našel tudi kak mlad organist, ki bi šel po njegovi poti.
