Že dobra dva tedna Grčijo pretresa prisluškovalna afera, zaradi katere se maje vlada premierja Kiriakosa Micotakisa, poslanci pa so zaradi razkritij prekinili svoje počitnice. Tretja največja stranka Pasok namreč zahteva razjasnitev prisluškovanja državne obveščevalne agencije evropskemu poslancu in predsedniku stranke Nikosu Andrulakisu. Največji dolgoletni politični nasprotnik Micotakisove vladajoče konservativne stranke Nova demokracija je pred tedni slučajno odkril, da je na njegovem telefonu nameščena vohunska programska oprema, podobna najbolj razvpitemu pegazu. Ob tem so pri varnostnem pregledu poslančevega telefona v evropskem parlamentu odkrili, da je okužen z vohunsko opremo predator, ki jo proizvaja severnomakedonsko podjetje Cytrok (to je že tri leta v rokah nekdanjega izraelskega obveščevalca Tala Diliana).
Micotakisova pojasnila niso zadostovala
Odkritje odtlej povzroča politične napetosti v grški notranji politiki. Prisluškovalnega škandala se je oprijel vzdevek »grški Watergate«. Za Micotakisa je razkritje toliko bolj problematično, ker se je izkazalo, da je vohunsko opremo na telefon evropskega poslanca namestila osrednja grška obveščevalna agencija EYP, ki mu je neposredno podrejena. Za vsako prisluškovanje obveščevalne agencije je sicer potrebna tudi odobritev državnega tožilstva.
Micotakis se že ves čas brani, da za prisluškovanje političnemu nasprotniku ni vedel. »Kar se je zgodilo, je bilo morda zakonito, a je bilo napačno. Za to nisem vedel in jasno je tudi, da tega ne bi nikoli odobril,« je pojasnjeval državljanom in se opravičil Andrulakisu. Napovedal je reforme v obveščevalnem sektorju, med drugim z večjim nadzorom in več transparentnosti. Če je upal, da bo s tem zadeva zaključena, se je motil. Andrulakis z njegovimi pojasnili ni bil zadovoljen, tudi predsednica države Katerina Sakelaropulu je enako kot opozicija zahtevala popolno razjasnitev dogajanja.
Evropski parlament bo širil preiskavo
Andrulakis je vložil ovadbo proti neznanemu storilcu, s preiskovanjem ozadja prisluškovanja se je začel ukvarjati grški parlament, bo pa svojo preiskavo o prisluškovanjih z izraelsko prisluškovalno opremo pegaz sedaj z grškim primerom predvidoma razširil še evropski parlament.
Posebnemu 38-članskemu preiskovalnemu odboru evropskega parlamenta, ki naj bi končno poročilo o prisluškovanjih v EU in vpletenosti evropskih vlad pripravil do pomladi, je izraelsko podjetje NSO, ki proizvaja pegazovo vohunsko opremo, sicer pojasnilo, da ima poleg z Grčijo pogodbe o sodelovanju še z dvanajstimi članicami Evropske unije, z dvema pa je pogodba potekla. Ta tehnologija je za evropski parlament zelo sporna, saj so znani primeri, ko so jo uporabljali za prisluškovanje politikom in novinarjem. Iz kabineta predsednice evropskega parlamenta Roberte Metsola so sporočili, da je prisluškovanje evropskim poslancem nesprejemljivo.
Redne grške volitve bi morale biti julija prihodnje leto. Toda zdaj – po odstopu vodje obveščevalne agencije EYP Panagiotisa Kontoleona in vodje Micotakisovega kabineta Grigorisa Dimitriadisa – se pojavljajo zahteve po odstopu premierja in predčasnih volitvah, ki jih hoče predvsem opozicijska stranka Siriza. Stranka Pasok pa je včeraj še uradno zahtevala ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo odkrivala ozadje prisluškovalnega škandala. Ustanovili jo bodo prihodnji teden.