IZJEMNA ODKRITJA

Dolenjci odkrili Bermudski trikotnik (FOTO)

Za člani Jamarskega kluba Novo mesto je izjemno leto raziskav in odkritij.
Fotografija: Eden od treh vhodov v Bermudski trikotnik v Kočevskem rogu FOTO: JK Novo Mesto
Odpri galerijo
Eden od treh vhodov v Bermudski trikotnik v Kočevskem rogu FOTO: JK Novo Mesto

»Želimo si usposobiti čim več svojih članov, ozaveščati sokrajane o onesnaženju kraškega podzemlja, kar je kar malce pod preprogo pometeno. Poklicani smo, da na to opozorimo,« je na večeru odprtih vrat Jamarskega kluba Novo mesto (JK NM) poudaril njegov predsednik Zdravko Bučar.

»Priznam, da smo ponosni na svojo zelo raznoliko članstvo, ki je aktivno na različnih področjih v društvu: raziskujejo jame, pišejo članke, publicirajo, fotografirajo, snemajo in pripravljajo filme, skrbijo za izobraževanje, osrednji del ekipe pa na izjemnih globinah, tja do 1200 metrov globoko, raziskuje jame,« je Bučar opisal dejavnost društva, ki letos slavi 63 let delovanja.

Zdravko Bučar, predsednik Jamarskega kluba Novo mesto FOTO: Drago Perko
Zdravko Bučar, predsednik Jamarskega kluba Novo mesto FOTO: Drago Perko

V eni od jam v Bermudskem trikotniku so se spustili že 150 metrov globoko. FOTO: JK Novo Mesto
V eni od jam v Bermudskem trikotniku so se spustili že 150 metrov globoko. FOTO: JK Novo Mesto

Danes štejejo 74 članov, od tega jih je lani pri vsaj eni akciji sodelovalo 40, kar 23 pa je bilo takih, ki so šli na 15 akcij ali več. »V letu 2024 smo imeli 360 akcij, kar v praksi pomeni, da smo imeli v povprečju eno na dan.« Kajti pri raziskovanju jam ni mrtve sezone, je še dodal Bučar.

Jama, ki je dolgo spala

Jamarji jamarskega kluba iz Novega mesta od leta 1987 raziskujejo tudi globine gore Kanin, od leta 1993 vsako leto organizirajo letne tabore na Kaninskih podih. Odkritim jamam dajejo posebna imena: Podgurka, Azeleja, Kremenček in podobna.

Lani jim je v jami v bližini njihovega tabora uspelo prodreti v nove globine in breznu NM5 so dali nekoliko nenavadno, vendar toliko bolj zgovorno ime, Trnuljčica. »Jama je dolga leta spala in čakala na prince in princese svojih sanj. In končno jih je letos dočakala,« je pripovedoval član JK NM Klemen Mihalič, ki je avtor imena. Prodrli so do 930 metrov globine. Zdravko Bučar je pojasnil: skoraj 1000 metrov v alpskem slogu v globino je primerljivo z vzponom alpinistov 8000 metrov visoko. Jamarski klub Novo mesto je izdelal kataster 2000 jam jugovzhodne Slovenije. Na ozemlju Slovenije je registrianih 15.600.

Tomaž Bukovec in Tanja Rukše sodelujeta že več kot 35 let. FOTO: Drago Perko
Tomaž Bukovec in Tanja Rukše sodelujeta že več kot 35 let. FOTO: Drago Perko
V jamarskih vrstah je vse več žensk. FOTO: Drago Perko
V jamarskih vrstah je vse več žensk. FOTO: Drago Perko

Na predstavitvi so se mladi preizkusili na vrveh, tako kot je to v jami. FOTO: Drago Perko
Na predstavitvi so se mladi preizkusili na vrveh, tako kot je to v jami. FOTO: Drago Perko

»Najbolj smo aktivni avgusta, ko imamo cel teden tabor na Kaninu. V zadnjih mesecih pa smo raziskovali tudi območje Kočevskega roga. Tu smo našli tri točke, od koder piha ven topel zrak. V dveh teh luknjah smo izgubili macolo in kapo, zato smo to območje poimenovali kar Bermudski trikotnik,« nam je zaupal predsednik Bučar. Pri eni so prišli do globine 150 metrov, pri drugi 40, pričakujejo, da se bodo spustili tja do 600 metrov.

Čedalje več žensk

»Morda je jamarstvo res veljalo za bolj moški šport, a je danes tudi precej jamark. Sama pa sem bila prva v JK Novo mesto, leta 1989 sem postala članica, od leta 1994 sem tudi reševalka,« smo izvedeli od Tanje Rukše. Fantje so jo sprejeli za sebi enako. »Morda sem kdaj nesla kako manjšo težo, sicer pa tako kot ostali.« V društvu ne gledajo na spol, izobrazbo, šteje le to, da si del ekipe, zunaj ali v jami, je pristavil Tomaž Bukovec.

»O jamah nisem vedela veliko, lani pa me je na tečaj povabil prijatelj. Da sem prišla, je bila ena mojih najboljših odločitev,« pa nam je na dnevu odprtih vrat povedala lanska tečajnica Anja Moric iz Kočevja. Veliko se je že naučila: ob petkih so bila na vrsti predavanja, ob sobotah pa teren. Anja sicer raziskuje etnologijo Kočevske, ta pa je precej povezana tudi z jamami.

Na večeru odprtih vrat so na ogled postavili nekaj imenitnih fotografij. FOTO: Drago Perko
Na večeru odprtih vrat so na ogled postavili nekaj imenitnih fotografij. FOTO: Drago Perko

»Tako s poimenovanjem jam, pa tudi s tem, kako so jih skozi čas uporabljali: za prebivališče, pribežališče, skrivališče, zbiralnik za vodo ali danes za šport, zabavo in prosti čas,« je razložila Anja in dodala, da njihove raziskave veliko prispevajo tudi k vedenju o biološki raznovrstnosti ter geoloških in hidroloških posebnostih roškega podzemlja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij