(intervju) Konstantin Kisin, ekonomist in komik: Ljubezensko pismo imigranta zahodu

Čeprav porazi v ruski javni razpravi trenutno krepijo glasove skrajnežev, to zakriva vztrajno krepitev pesimizma na vseh ravneh ruske vojske, države in družbe, na kar računa zahod.

Zdaj, ko so soočene s to realnostjo, bi bilo dobro, da bi demokracije opustile tarnanje o igranju po pravilih. Uveljavljanje ustaljenih pravil ni več cilj svetovne politike.

»Rada potujem. Poberem stvari in odidem, kadar hočem. Raje obžalujem, da nimam otrok, kot da bi obžalovala, da jih imam.«

Ko imajo ljudje sistemsko zagotovljeno svobodo, hočejo vlado, ki jim življenje dela lažje, ne težje

Bodo velike spremembe v mednarodnih odnosih v Sloveniji še naprej služile predvsem domačim ideološkim spopadom?

Pred invazijo je rusko gospodarstvo temeljilo na treh dejavnikih. Prvi je bil izvoz energentov. Tu je bila najpomembnejša nafta, ki sta ji sledila izvoz plina in premoga. Drugi dejavnik so bile tuje neposredne naložbe. Tretji dejavnik, ki je zlasti v zadnjih treh desetletjih postajal čedalje pomembnejši, pa je bil pretok ljudi in idej. Zdaj je vsega naštetega vse manj.