Ukom pričakuje takojšen podpis pogodbe, Veselinovič nov krog pogovorov
Če bi pristali na diktat pogodbe, pravi direktor STA Veselinovič, bi izgubili tržne prihodke in škodovali naročnikom; Janša že odgovarja Lenarčiču.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je na Slovensko tiskovno agencijo (STA) poslal končno različico pogodbe o izvajanju javne službe. Pričakuje, da se bo dokument podpisal nemudoma. Direktor STA Bojan Veselinovič medtem ugotavlja, da Ukom ni upošteval niti ene same ključne pripombe, tako da bo potreben nov krog pogovorov.
Ukom navaja, da je pri pogodbi, katere vrednost je ocenjena na 2,028 milijona evrov, upošteval stroške, ki mu jih je za izvajanje posameznih storitev javne službe posredoval direktor STA Bojan Veselinovič. Pričakuje, da se bo pogodba, ki po njihovih navedbah zagotavlja »urejeno in transparentno financiranje STA« ter hkrati »onemogoča zlorabe in izigravanje zakonskih določil«, nemudoma podpisala.
Urad nadalje navaja, da je direktorja STA med pogajanji opomnil na očitna neskladja pri izračunu stroškov, ki jih je poslal. Tako je Veselinovič po njihovih besedah prvotno ocenil, da je strošek, ki nastane pri izdelavi in objavi celotne novice, enak strošku, ki nastane pri izdelavi in objavi povzetka novice.
Ukom je zapisal, da med pogajanji ni mogel pristati na Veselinovičevo stališče, da bi se kršilo zakon o STA, kjer je jasno navedeno, da so vsebine v okviru javne službe brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji. Veselinovičeva želja je namreč bila, da bi »te vsebine še enkrat prodajal na medijskem trgu, s čimer pa bi seveda omogočil različno dostopnost do vsebin tistim, ki zanje plačujejo, in tistim, ki zanje ne plačujejo«, so navedli.
Ukom pozdravlja, da je STA na spletni strani uvedla rubriko javni servis. Hkrati pa kot nesprejemljivo ocenjuje, da pod vsako objavljeno novico v okviru javne službe sporoča, da se je pred sklenitvijo tržne pogodbe ne sme uporabljati. Vsebin v okviru javne službe namreč ni mogoče tržiti, saj tega zakon ne dovoljuje. Izjema je trženje arhivskega gradiva, kar je po zakonu dovoljeno, posledično pa urejeno tudi v pogodbi, še menijo.
Veselinovič pa ugotavlja, da tokratna poteza Ukoma, ki ni »niti odgovoril na pisne predloge STA na osnutek pogodbe, pač pa nam jo je popoldne poslal v ultimativni podpis, ne da bi upošteval eno samo ključno pripombo, kaže na končni cilj sklepne bitke za podreditev STA«. »Kaže tudi na to, kako si predstavlja t. i. usklajevanja nekdo, ki ne izpolnjuje zakonskih zavez z medijsko hišo, ki je na robu propada,« je dodal.
Ukom po njegovih besedah »v izsiljevalski drži tako zamolči, da je priznane stroške za javno službo v poslani pogodbi samovoljno dodatno znižal do te mere, da bi bil podpis pod tako različico pogodbe škodljiv". Bil bi tudi v nasprotju s pravili stroškovnega računovodstva in pravilnikom, ki ga je po zakonu o STA sprejel nadzorni svet STA, je poudaril.
Ker gre za predujem za prvih pet mesecev tega leta, ko je bila STA brez plačila, po njegovem opozorilu že nastali stroški ne bi bili pokriti. »Če bi pristali na diktat pogodbe, bi izgubili tržne prihodke in škodovali našim naročnikom, ki nam stojijo ob strani in nam pomagajo preživeti,« je pojasnil.
Za zdaj STA tudi še ni dobila uradnega potrdila Ukoma o dveh drugih pogojih za izplačilo predujma, čeprav so vsebine javne službe že ločeno prikazane na njeni spletni strani, omogočili pa so tudi dostop do želene dokumentacije.
»Potreben je torej nov krog pogovorov, ki jih je tudi Ukom obetal,« je sklenil. Po njegovi napovedi bo STA Ukomu uradno odgovorila v sredo po posvetu s pravno in računovodsko stroko.
Danes mineva 201. dan, odkar STA opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani vlade. Letno pogodbo z ustanoviteljem, o kateri tečejo pogovori, na STA sicer čakajo že od lanskega decembra.
Ukom navaja, da je pri pogodbi, katere vrednost je ocenjena na 2,028 milijona evrov, upošteval stroške, ki mu jih je za izvajanje posameznih storitev javne službe posredoval direktor STA Bojan Veselinovič. Pričakuje, da se bo pogodba, ki po njihovih navedbah zagotavlja »urejeno in transparentno financiranje STA« ter hkrati »onemogoča zlorabe in izigravanje zakonskih določil«, nemudoma podpisala.
Bojan Veselinovič. FOTO: Igor Modic
Urad nadalje navaja, da je direktorja STA med pogajanji opomnil na očitna neskladja pri izračunu stroškov, ki jih je poslal. Tako je Veselinovič po njihovih besedah prvotno ocenil, da je strošek, ki nastane pri izdelavi in objavi celotne novice, enak strošku, ki nastane pri izdelavi in objavi povzetka novice.
Pozivi in kritike iz Bruslja
Tudi po oceni Evropske komisije je področje vladavine prava v Sloveniji zaskrbljujoče, zlasti glede neodvisnosti tožilstva in medijev, je danes dejal evropski komisar Janez Lenarčič in izpostavil, da komisija glede STA jasno sporoča, da se financiranje agencije ne more pogojevati z okrnjenjem njene neodvisnosti. K zagotovitvi stabilnega financiranja STA sta slovenske oblasti danes v Bruslju pozvala tudi podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova ter komisar za pravosodje Didier Reynders. Jourovi je spontana donacijska kampanja Za obSTAnek sicer všeč, vendar pa je kot komisarka izpostavila, da takšna podpora javnemu mediju ni sistemska in zaželena rešitev.
Komisija po Lenarčičevih besedah v zvezi z našo državo izpostavlja dvoje: nadaljnje neplačevanje javnih storitev STA kljub večkratnim jasnim pozivom, naj se financiranje zagotovi nemudoma, ter nadaljnje nadlegovanje novinarjev, zlasti na družbenih omrežjih. Komisija bo sicer skrbno spremljala stanje vladavine prava pri nas in bo poskušala tudi ukrepati, za kar ima več vzvodov: postopek po 7. členu, vložitev tožbe pred Sodiščem EU in uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Tudi po oceni Evropske komisije je področje vladavine prava v Sloveniji zaskrbljujoče, zlasti glede neodvisnosti tožilstva in medijev, je danes dejal evropski komisar Janez Lenarčič in izpostavil, da komisija glede STA jasno sporoča, da se financiranje agencije ne more pogojevati z okrnjenjem njene neodvisnosti. K zagotovitvi stabilnega financiranja STA sta slovenske oblasti danes v Bruslju pozvala tudi podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova ter komisar za pravosodje Didier Reynders. Jourovi je spontana donacijska kampanja Za obSTAnek sicer všeč, vendar pa je kot komisarka izpostavila, da takšna podpora javnemu mediju ni sistemska in zaželena rešitev.
Komisija po Lenarčičevih besedah v zvezi z našo državo izpostavlja dvoje: nadaljnje neplačevanje javnih storitev STA kljub večkratnim jasnim pozivom, naj se financiranje zagotovi nemudoma, ter nadaljnje nadlegovanje novinarjev, zlasti na družbenih omrežjih. Komisija bo sicer skrbno spremljala stanje vladavine prava pri nas in bo poskušala tudi ukrepati, za kar ima več vzvodov: postopek po 7. členu, vložitev tožbe pred Sodiščem EU in uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Odziv premierja Janše
Premier Janez Janša je izjavo komisarja Lenarčiča označil za politično, samega komisarja pa obtožil, da se je pridružil nekaj posameznikom v Evropski komisiji pri pogojevanju evropskih sredstev za okrevanje za Slovenijo. »In ostal na srečo v manjšini. Gre za prvi znani primer, ko je nek komisar skušal neposredno oškodovati lastno državo,« je Janša zapisal na družbenem omrežju Twitter.
Premier Janez Janša je izjavo komisarja Lenarčiča označil za politično, samega komisarja pa obtožil, da se je pridružil nekaj posameznikom v Evropski komisiji pri pogojevanju evropskih sredstev za okrevanje za Slovenijo. »In ostal na srečo v manjšini. Gre za prvi znani primer, ko je nek komisar skušal neposredno oškodovati lastno državo,« je Janša zapisal na družbenem omrežju Twitter.
Ukom je zapisal, da med pogajanji ni mogel pristati na Veselinovičevo stališče, da bi se kršilo zakon o STA, kjer je jasno navedeno, da so vsebine v okviru javne službe brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji. Veselinovičeva želja je namreč bila, da bi »te vsebine še enkrat prodajal na medijskem trgu, s čimer pa bi seveda omogočil različno dostopnost do vsebin tistim, ki zanje plačujejo, in tistim, ki zanje ne plačujejo«, so navedli.
Ukom pohvalil »javni servis«, toda ...
Ukom pozdravlja, da je STA na spletni strani uvedla rubriko javni servis. Hkrati pa kot nesprejemljivo ocenjuje, da pod vsako objavljeno novico v okviru javne službe sporoča, da se je pred sklenitvijo tržne pogodbe ne sme uporabljati. Vsebin v okviru javne službe namreč ni mogoče tržiti, saj tega zakon ne dovoljuje. Izjema je trženje arhivskega gradiva, kar je po zakonu dovoljeno, posledično pa urejeno tudi v pogodbi, še menijo.
Veselinovič pa ugotavlja, da tokratna poteza Ukoma, ki ni »niti odgovoril na pisne predloge STA na osnutek pogodbe, pač pa nam jo je popoldne poslal v ultimativni podpis, ne da bi upošteval eno samo ključno pripombo, kaže na končni cilj sklepne bitke za podreditev STA«. »Kaže tudi na to, kako si predstavlja t. i. usklajevanja nekdo, ki ne izpolnjuje zakonskih zavez z medijsko hišo, ki je na robu propada,« je dodal.
V. d. direktorja Urada vlade za komuniciranje (UKOM) Uroš Urbanija. FOTO: Bor Slana/STA
Ukom po njegovih besedah »v izsiljevalski drži tako zamolči, da je priznane stroške za javno službo v poslani pogodbi samovoljno dodatno znižal do te mere, da bi bil podpis pod tako različico pogodbe škodljiv". Bil bi tudi v nasprotju s pravili stroškovnega računovodstva in pravilnikom, ki ga je po zakonu o STA sprejel nadzorni svet STA, je poudaril.
Ker gre za predujem za prvih pet mesecev tega leta, ko je bila STA brez plačila, po njegovem opozorilu že nastali stroški ne bi bili pokriti. »Če bi pristali na diktat pogodbe, bi izgubili tržne prihodke in škodovali našim naročnikom, ki nam stojijo ob strani in nam pomagajo preživeti,« je pojasnil.
Za zdaj STA tudi še ni dobila uradnega potrdila Ukoma o dveh drugih pogojih za izplačilo predujma, čeprav so vsebine javne službe že ločeno prikazane na njeni spletni strani, omogočili pa so tudi dostop do želene dokumentacije.
»Potreben je torej nov krog pogovorov, ki jih je tudi Ukom obetal,« je sklenil. Po njegovi napovedi bo STA Ukomu uradno odgovorila v sredo po posvetu s pravno in računovodsko stroko.
Danes mineva 201. dan, odkar STA opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani vlade. Letno pogodbo z ustanoviteljem, o kateri tečejo pogovori, na STA sicer čakajo že od lanskega decembra.
