Argentinski podpredsednici v obraz uperil pištolo, a se ta ni sprožila

Argentinska podpredsednica Cristina Fernandez de Kirchner se je sredi sojenja zaradi korupcije vračala s sodišča, ko je v množici ljudi do nje pristopil moški in ji v obraz uperil pištolo, poroča BBC. Vendar pa je atentat na de Kirchnerjevo preprečila tehnična napaka. Pištola se je namreč ob pritisku na sprožilec zataknila.

Posnetki, ki so jih objavili lokalni mediji, medtem kažejo, da je moški v podpredsedničino glavo z revolverjem Bersa 32, kot piše hrvaški Index, uperil le nekaj centimetrov stran od nje. Zdi se, da jo poskuša ustreliti, nakar de Kirchnerjeva skloni glavo, do strela pa ne pride. Še en video pa medtem prikazuje množico, ki, kot kaže, skuša zaščititi političarko.

Tamkajšnja policija je sporočila, da so osumljenca prijeli. Po njegovi aretaciji so sicer nekaj stran od prizorišča našli tudi pištolo. Zdaj poskušajo ugotoviti motiv za poskus atentata. Po poročanju lokalnih medijev naj bi sicer šlo za 35-letnega Brazilca Fernanda Andrésa Sabaga Montiela, ki je že poznan policiji. V policijski obravnavi je bil že zaradi vožnje avtomobila brez registrskih tablic.

Kot poročajo tuji mediji, naj bi njegovo identiteto potrdila tudi argentinska policija. Napadalec je zdaj v zaporu argentinske zvezne policije v Villa Lugano, njegov primer pa je prevzela zvezna sodnica Maria Eugenie Capuchetti.

Na fotografijah Sabaga Montiela, ki jih je objavil na družbenih omrežjih, je videti tudi del tetovaže na njegovem komolcu - nordijski simbol črnega sonca. Znak so prevzeli tudi nacisti in okultna družba Thule, ki so jo ustanovili bogati aristokrati. Zagovarja nadvlado arijske rase podatki pa kažejo, da so pripadniki skupine od leta 1918 do 1922 zagrešili tristo političnih zločinov. Trenutno je ta simbol pogosto viden na pripadnikih bataljona Azov.

Predsednik Alberto Fernandez je medtem povedal, da je bila pištola napolnjena s petimi naboji. V nagovoru v četrtek pozno zvečer je obsodil napadalca in dejal, da je bil poskus umora de Kirchnerjeve eden "najresnejših" incidentov po letu 1983, ko se je v državo vrnila demokracija. "Ni se nam treba vedno strinjati, lahko imamo globoka nesoglasja, vendar pa sovražnega govora ne sme biti. To namreč ustvarja nasilje, kar pa ne more obstajati skupaj z demokracijo," je še dejal v nagovoru. Za petek je razglasil dela prost dan.

Argentinski minister za gospodarstvo Sergio Massa je napad označil za poskus atentata. "Ko sovraštvo in nasilje prevladata nad razpravo, so družbe uničene in takrat pride do takšnih situacij – poskusa atentata," je zapisal na spletu.

Vrstijo se odzivi politikov

Napad je obsodil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ob tem je tudi izrazil solidarnost z predsednico, argentinsko vlado in njenimi prebivalci. Tiskovna predstavnica ZN Eri Kaneko je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP novinarjem dejala, da je bil "generalni sekretar ob tej novici šokiran".

Antony Blinken pa je na Twitterju zapisal, da "ZDA ostro obsojajo poskus atentata na podpredsednico" in dodal, da podpirajo "argentinsko vlado in ljudi, ki zavračajo nasilje in sovraštvo."

"Cristina ostaja živa, ker pištola, v kateri je bilo pet nabojev, iz razloga, ki še ni tehnično potrjen, nabojev ni izstrelila," je incident pojasnil argentinski predsednik Alberto Angel Fernandez.

Dodal je, da je to "najresnejši dogodek", ki se je zgodil v Argentini od konca vojaške diktature leta 1983, in današnji dan razglasil za državni praznik, da bi se "argentinski narod v miru in harmoniji lahko izrekel za življenje, demokracijo in solidarnost".

Podporo Kirchnerjevi so med drugim izrazili voditelji Čila, Mehike, Bolivije in Ekvadorja, poskus atentata pa sta obsodila tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je leta 2018 prav tako preživel poskus atentata, ter kandidat za brazilskega predsednika Lula da Silva.

Vpletena v shemo preusmerjanja javnih sredstev

De Kirchnerjeva se je sicer na sodišču znašla zaradi obtožb goljufije in vpletenosti v shemo preusmerjanja javnih sredstev. Če bo na sojenju spoznana za krivo, ji grozi 12 let zapora in dosmrtna prepoved delovanja v politiki. Med letoma 2007 in 2015 je sicer v državi zasedala tudi mesto predsednice.

Vendar pa je ob tem tudi predsednica senata, trenutno uživa poslansko imuniteto. Tako bi tudi ob obsodbi za zapahi pristala le, če bi vrhovno sodišče države ratificiralo njeno kazen ali če bi na naslednjih volitvah, ki Argentince čakajo konec leta 2023, izgubila sedež v senatu.

Prejšnji teden se je več sto aktivistov zbralo pred družino Kirchner, ki je bila obtožena korupcije in goljufij pri oddaji javnih naročil v Santa Cruzu v njenih dveh predsedniških mandatih od 2007 do 2015.