V zadnjih letih smo priča hitremu demografskemu preobratu v večini razvitih držav, tudi v naši državi. Negativni naravni prirast, torej razlika med rojstvi in smrtmi, postaja vedno bolj opazen. Na primer, leta 2013 se je v Sloveniji rodilo 21.111 otrok, medtem ko je umrlo 19.334 ljudi. Devet let pozneje, leta 2022, je slika povsem drugačna. Število rojstev se je zmanjšalo na 17.627, medtem ko je število smrti naraslo na 22.492. Podobni negativni trendi so se nadaljevali tudi v letu 2023, ko je bilo v vseh mesecih zabeleženih več smrti kot rojstev. Decembra, recimo, se je po začasnih podatkih SURS rodilo le 1313 otrok (4 odstotke manj kot decembra leto prej), po drugi strani pa je decembra umrlo 2135 prebivalcev.

Slovenija med državami z največjimi izdatki za pokojnine

Posledice negativnega prirasta se odražajo predvsem v družbenih sistemih, ki so zgrajeni na ravnovesju med delovno aktivnimi, ki prispevajo v pokojninske in zdravstvene blagajne, ter tistimi, ki iz teh sistemov prejemajo pravice. Še posebej pokojninski sistem je glede tega zelo občutljiv, saj je za tako imenovani prvi pokojninski steber (javne pokojnine) ključno razmerje med delovno aktivnimi, ki vsak mesec od svojih plač plačujejo skupaj z delodajalci prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in številom upokojencev, ki na podlagi prej omenjenih prispevkov vsak mesec dobijo izplačane pokojnine. Ker v Sloveniji že leta vplačani prispevki ne pokrijejo vseh odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), razliko krije država s transferjem iz proračuna, ki je za lansko leto po prehodnih podatkih znašal približno 1,19 milijarde evrov. Transfer je v zadnjih letih nižji kot pred leti, saj je višina vplačanih prispevkov zadnja leta rekordna zaradi rekordnega števila delovno aktivnih. »Ne pozabimo pa, da je v kriznih letih transfer države iz proračuna za ZPIZ znašal že več kot 1,6 milijarde evrov in v prihodnji recesiji bodo prihodki s strani prispevkov ponovno upadli, obveznosti na strani izplačevanja pokojnin pa bodo ostale na enaki ravni in le-te bo treba pokriti tekoče iz državnega proračuna,« je pojasnil Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A. Dodal je, da je to tudi eden ključnih razlogov za to, da Slovenija od mednarodnih institucij dobiva opozorila za povečano tveganje stabilnosti javnih financ, posebej ob dejstvu, da večina projekcij mednarodnih institucij, kot je OECD, Sloveniji napoveduje enega največjih povečanj javnih izdatkov za pokojnine med vsemi članicami EU, in sicer z današnjih 12 odstotkov BDP na 16 odstotkov​ BDP.

Hitrih rešitev ni

Možnosti, kako se soočiti z izzivom negativnega naravnega prirasta, je več. A treba se je zavedati, da hitrih rešitev ni oziroma da se lahko stanje spremeni le na dolgi rok. Tudi če bi se stopnja rodnosti začela poviševati, je zaradi preteklih razmer že danes pri nas manj žensk, ki sploh lahko rodijo otroke. Sloveniji za zdaj pomaga, da »manko« pri naravnem prirastu nadomešča selitveni prirast, ki je v zadnjih letih pozitiven. To seveda pomeni, da se priseli več oseb, kot se jih odseli. Seveda je z vidika družbenih podsistemov, kot je pokojninski, spet pomembno, kdo se priseli in kdo se odseli – ali ta oseba vplačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ena od možnosti, kako zagotoviti dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema, ki jo v svojih poročilih izpostavljajo mednarodne institucije z OECD na čelu, je okrepitev vloge tako imenovanega drugega in tretjega pokojninskega stebra. Ti stebri predstavljajo zasebne pokojninske prihranke, ki lahko dolgoročno dopolnjujejo javne pokojnine iz prvega stebra. Tako si lahko upokojenci z vsoto javne in dodatne pokojnine zagotovijo dostojno višino prihodkov, brez čezmerne obremenitve javnih financ. V Sloveniji v okviru drugega pokojninskega stebra, ki ga predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, varčuje že več kot 600.000 zaposlenih, ki so privarčevali že več kot 3 milijarde evrov dodatnih prihrankov, na podlagi katerih bodo, ko bodo upokojeni, poleg javnih pokojnin prejemali dodatke. Težiti bi bilo treba k temu, da bi bili vsi zaposleni vključeni še v drugi pokojninski steber, ki ga večinoma financirajo tudi delodajalci. Tako bi še vsak zaposleni samostojno varčeval za svojo pokojnino.

Ob tem ne gre pozabiti, da imajo zasebni pokojninski prihranki pomembno vlogo pri krepitvi domačega kapitalskega trga, ki je v Sloveniji zelo podhranjen. Pokojninski prihranki se namreč prek naložb deloma vlagajo tudi nazaj v domače gospodarstvo in podjetja na ta način pridobijo ugoden vir financiranja. Prihranki se lahko investirajo tudi v infrastrukturne projekte in druge podobne naložbe, od katerih imajo koristi številni deležniki. Tako z varčevanjem za pokojnino delamo nekaj dobrega že danes, istočasno pa poskrbimo za lastno varno prihodnost.

Varčevanje v pokojninskih skladih edino z davčno olajšavo

Pomembno je tudi dejstvo, da država dodatno pokojninsko zavarovanje spodbuja s posebno davčno olajšavo, ki je ne omogoča nobena druga oblika varčevanja. Tako je varčevanje v pokojninskih skladih edino varčevanje v Sloveniji z davčno olajšavo. Vplačila za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje se upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove, kar pomeni, da dobimo del vplačil ob poračunu dohodnine vrnjen oziroma se nam zniža doplačilo – to velja, če davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri svojem delodajalcu. Višina vračila je odvisna od našega dohodninskega razreda – višji ko je, višje je vračilo. Na ta način lahko zaposleni v najvišjem, 50-odstotnem dohodninskem razredu dobi pri poračunu vrnjenih 50 odstotkov svojega vplačila. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A je povedal: »Zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki v pokojninski sklad vplača 2000 evrov, bo prihodnje leto pri poračunu dohodnine dobil nazaj 1000 evrov ali pa se mu bo za 1000 evrov znižalo doplačilo dohodnine. To je ogromno in povejte mi, kje na trgu boste našli naložbo, ki vam bo v manj kot letu dni prinesla takšen donos, in to brez tveganja, saj je olajšava zakonsko določena.«

Največji znesek vplačila, ki se upošteva pri znižanju osnove za dohodnino, je 5,84 odstotka naše bruto letne plače in ne več kot 2903 evre na leto. Če podjetje svojim zaposlenim financira kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, od premij ni treba plačati nobenih davkov in prispevkov. Prav tako se premije ne upoštevajo zaposlenim kot boniteta, delodajalcu pa se upoštevajo pri znižanju osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, zaradi česar je dodatno pokojninsko zavarovanje davčno najbolj ugodna oblika nagrajevanja zaposlenih.