Uprava Praškega gradu nagrade za življenjsko delo za izjemne dosežke na področju arhitekture, gradbeništva in varstva arhitekturne dediščine podeljuje od leta 2018. Nagrada je namenjena pomembnim češkim arhitektom.

V letošnjem letu, ko nagrado podeljujejo petič, hkrati pa praznujemo 150. obletnico Plečnikovega rojstva, so veliko nagrado Jožeta Plečnika (grand prix Jože Plečnik 2022) prvikrat namenili državniku – slovenskemu predsedniku Pahorju za njegov dolgoletni prispevek in podporo češko-slovenskim odnosom v kulturi ter dolgoletno podporo sodelovanju med Upravo Praškega gradu in slovenskimi institucijami.

Sorodna novica Plečnik in Praga: izjemna dela, ki jih je veliki arhitekt ustvaril na Češkem

Predsednik Pahor je skupaj s predsednikom Češke republike Milošem Zemanom tudi častni pokrovitelj slovesnosti v počastitev češko-slovenskih kulturnih odnosov, na kateri bodo podelili nagrade Jožeta Plečnika za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju arhitekture, gradbeništva in varstva arhitekturne dediščine za leto 2022. Slovesnost bo 13. septembra na Praškem gradu.

Plečnik je "simbol češko-slovenskih odnosov"
Pahor je v zahvalnem nagovoru Plečnika označil kot "enega od tistih velikanov naše domovine, ki je v svojem povezovanju narodov presegel meje svojega poklica in postal simbol češko-slovenskih odnosov". Kot je povedal, smo Slovenci hvaležni za pozornost, ki mu jo posvečajo na Češkem, in za skrb, ki jo namenjajo negovanju njegove arhitekturne zapuščine. Spomnil je, da imajo slovensko-češki stiki "več stoletij dolgo in neizmerno bogato zgodovino", v treh desetletjih odnosov med neodvisnima in demokratičnima državama pa jim je po Pahorjevem mnenju "uspelo izgraditi trdne, zelo prijateljske odnose", za katere si je ves ta čas tudi sam močno prizadeval.

Nagrado je Pahorju izročil direktor Uprave Praškega gradu Ivo Velišek. Kot je dejal, mu je v veliko čast, da mu izroča prvo srednjeevropsko nagrado za arhitekturo Jožeta Plečnika. Plečnikova dela po njegovih besedah sami dojemajo tudi kot opozorilo na še vedno živo in aktualno kulturno-zgodovinsko dediščino, ki je spomin prihodnjim generacijam o možnostih komunikacije med narodi in kulturami, ki se vzajemno bogatijo in medsebojno sodelujejo.

Javni prostor po meri človeka
Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki je koordiniral delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacije Plečnikovih del za vpis na Unescov seznam, pa je v nagovoru spomnil, da so bila izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine "kot izjemen primer urejanja javnega prostora po meri človeka". Z vpisom na seznam je mednarodna skupnost v arhitektovih delih prepoznala vrednote, ki presegajo nacionalni ali regionalni pomen in so pomembne za celotno človeštvo, je poudaril.