Uradne slovesnosti v Italiji so se včeraj dopoldne začele s polaganjem vencev k Oltarju domovine v Rimu, ki se ga je udeležil ves državni vrh, tudi predsednik Mattarella in premierka Meloni.
Ta je v pismu v včerajšnji izdaji časnika Corriere della Sera izrazila upanje, da bo obeleževanje praznika prineslo novo nacionalno slogo, v kateri naj obeležitev pomena svobode krepi mednarodno vlogo Italije, ki naj bo branik demokracije, poroča deželno uredništvo Rai iz Furlanije-Julijske krajine TDD.
Po polemikah iz prejšnjih dni, med katerimi je bila najglasnejša tista zaradi izjave predsednika senata Ignazia La Russa iz premierkine stranke Bratje Italije, da v italijanski ustavi ni besede antifašizem, je tudi poudarila, da so italijanske desne parlamentarne stranke že dolgo nazaj izrazile svojo neskladnost s kakršnokoli nostalgijo do fašizma. Kot največja dosežka 25. aprila je izpostavila demokracijo in svobodo ter uveljavitev demokratičnih vrednot, ki so zapečatene v italijanski ustavi.
Izpostavila pa je, da se morajo tudi spomniti, da se je na tisti dan, ko so se milijoni Italijanov vrnili in okusili svobodo, "za več sto tisoč naših rojakov iz Istre in Dalmacije začel drugi val pobojev in drama eksodusa z njihove zemlje".
Predsednik Mattarella pa je ob prazniku v četrtek na Kvirinalu sprejel predstavnike borčevskih organizacij. Ob tem je izpostavil pomen ohranjanja spomina na enega najbolj tragičnih obdobij italijanske zgodovine, ter prizadevanja, da ne bi pozabili tistih, ki so se borili za zaščito idealov neodvisnosti in svobode in omogočili osvoboditev Italije izpod nacifašističnega zatiranja. Po udeležbi na slovesnostih v Rimu je odšel v Piemont, da bi obiskal simbolne kraje italijanskega odporništva.
Na slovesnosti v tržaški Rižarni pa so včeraj pozvali k enotnosti in skupnemu praznovanju. Tržaški župan Roberto Dipiazza je poudaril, da je odporništvo dediščina cele Italije in ne le ene struje. Županja Repentabora Tanja Kosmina, ki je zbrane nagovorila v imenu slovenskih občin na Tržaškem, pa je ocenila, da morajo pripadniki vseh generacij nadaljevati po poti sprave in pustiti ob robu napake preteklosti.
V podobnem duhu je predsednik deželne vlade FJK Massimiliano Fedriga ob robu slovesnosti opozoril, da je 25. april praznik vseh državljanov, poroča Primorski dnevnik.
Časnik navaja tudi kritike na račun organizacije in varnostnih predpisov, zaradi katerih je moralo več kot sto ljudi slovesnost spremljati na prostem, pred vhodom v Rižarno.
Po pravilih naj bi se namreč lahko na prizorišču zadrževalo največ 600 oseb, česar pa pred pandemijo covida-19 niso nikoli upoštevali. Sindikat Cgil in tržaško združenje Vzpi-Anpi sta to označila za eno najgrših poglavij zgodovine spominskih slovesnosti. Zelo kritični so bili tudi v levosredinskemu taboru, poroča Primorski dnevnik.
Ob prestolnici je osrednja državna slovesnost potekala tudi v Milanu. Tu je ob prazniku osvoboditve italijansko partizansko združenje ANPI danes pripravilo nacionalni shod, ki se ga je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa udeležilo več kot 100.000 ljudi. Na čelu množice so ob vodilnih predstavnikih združenja bili tudi predstavniki sindikatov in levosredinske Demokratske stranke, pred njimi pa je bil napis Rojeni iz upora.