V oddaji Beremo je bil tokrat gost profesor dr. Žiga Turk, ki je analiziral nekaj knjig, kakšna sporočila prinašajo, z voditeljem oddaje Metodom Berlecem pa se je dotaknil tudi aktualnega družbeno političnega dogajanja. V začetku sta govorila o popularnem kanadskem profesorju Jordanu Petersonu, ki je napisal in zaslovel s knjigo 12 pravil za življenje, protistrup za kaos. Dr. Žiga Turk je napisal spremno besedo za knjigo, prevedeno v slovenščino. Zakaj je ta knjiga postala takšna uspešnica, je Turk dejal, da so ljudje prepoznali, saj govori o drugačnih stvareh kot “napredenjakarska” pot, ki se širi po vsem svetu.
“Zahod se je v zadnjih 30, 40 letih, ne da bi se očitno opazilo, začel nagibati na neomarksistično, postmoderno, kulturno marksistično, neko “napredno” smer, ki je vedno bolj izgubljala stik z resničnostjo. Začelo se je s tem, da se morajo “napredni” levičarski intelektualci naseliti v ministrstva, nevladne organizacije, vlade, univerze in kulturni prostor zasest. Vse skupaj je začelo biti vse bolj očitno in absurdno,” je dejal dr. Žiga Turk. Nekateri so tako vzpostavili dvome, ali je ta napredenjakarska pot sploh prava.
Kako pa je postala knjiga takšna uspešnica, je Turk dejal, da ko se je Jordan Peterson uprl, da bi mu država predpisovala s kakšnimi osebnimi zaimki bo on naslavljal koga, opozoril nase. “Ljudje so ga prepoznali, tudi njegova predavanja, ki jih ima na youtubu, ki govorijo o popolnoma drugačnih stvareh, ki se sicer na družboslovno humanističnih univerzah govori. Iz tega je nastalo majhno gibanje, opozicijska manjšinska kultura drugače mislečih v morju naprednjakarska. Postal je znan na družbenih omrežjih in tako je ta knjiga dosegla tudi širše ljudstvo.”
Onkraj reda, še 12 pravil za življenje
Peterson je pred koronskim časom izdal še drugo knjigo z naslovom Onkraj reda, še 12 pravil za življenje. Tu je Turk izpostavil, da je bil malo v dvomu, ker jih je bilo že 12 pravil v prejšnji knjigi, sedaj še dvanajst. Bibliji pa je to uspelo z desetimi. “A že po izgledu sta si različni, ena je bela, druga črna, ena govori o protistrupu za kaos, druga o tem, da red ni ena rešitev. Skupaj ti dve knjigi iščeta ravnotežje, ki mora nastajati na eni strani, kjer imate anarhijo, kaos na drugi strani ekstremni red, fašizem.”
Kaj je ideologija
Iz iste knjige je Turk poudaril tudi šesto pravilo, “opustite ideologijo”. Tu je treba vedeti, kaj ideologija sploh je, je dejal Turk. “V jedru ima idejo, ki je aksionimatska, o kateri se ne sprašujemo ampak jo brez kritike postavimo za pravo in nad vse ostalo.” Kot primer je Turk izpostavil, da je to nekaj takega: najboljši princip za organizacijo družbe je enakost, svoboda, vse, kar krši svobodo je napačno. Ideologija je tudi lahko tudi: pomembno je držati skupaj kot skupina, narod, in iz tega izpeljemo vse ostalo. “Vse te ideologije so zmotne, nobenega dokaza nimamo, da je svoboda popolna, nacionalizem in da bi se moralo tega držati.” je poudaril Turk. To je dobro izhodišče za obračun s socializmom, liberalizmom, nacionalizmom, medtem ko konservatizem ni ideologija, saj nima sistem idej, iz katerih se stvari izpeljejo. Ampak izhaja iz dobrih izkušenj, ki so se izkazale, da funkcionirajo iz preteklosti, je še dejal Turk. “Na primer, da vsak sedmi dan počivamo, da se poročamo za vse življenje, moški in ženska v družino. To ne pomeni, da živimo kot v 19. stoletju brez avtomobilov, brez interneta itd. Moramo pa biti sposobni razumeti katere stvari je vredno spreminjati, s čim pa velja ostat ukoreninjen. Sporočilo konservativizma ni, da stojimo na mestu in se nič ne spremeni, ampak imeti neka sidra, ki so se izkazala za uspešna.”
Svoboda govora in levičarji
Turk je dejal, da je svoboda govora vseskozi na preizkušnji. “Zato da lahko te zgrešene teorije razlagajo, jih promovirajo, morajo imeti jezik, ki ga nihče ne razume oz. ki je nesmiseln. Kar pa je najbolj zgrešena pa je, da pravijo, da je vse skupaj eno samo zatiranje in da smo vse naredili zaradi zatiranja”, je kritičen Turk. “To ne drži, ampak smo to naredili, ne da bi nekoga zatirali, ampak da bi preživeli. To so orodja, da smo uspešnejši. Zato je to v temelju zgrešeno in če želite braniti svoje prepričanje, si niti ne morete več privoščiti dialoga, saj ga zatrejo tako, da ustvarijo celo množico nekih tabu tem, o katerih se je nevarno pogovarjati. Kakorkoli se dotakneš dejstva, da ženske in moški so različni hitro zapadeš v debato, kjer si s strani mašinerije hitro česa obtožen.” Svoboda govora je tudi na preizkušnji tako, da se odriva te mislece iz javnega prostora, da se sliši samo njihova “resnica”, ki je v temelju napačna. “Nimamo inštitucij, kulture in civilizacije zgrajene, da bi nekoga zatirali, ampak zato, da bi bili uspešnejši od konkurence,” je zatrdil.
Zakaj je toliko socialistične nostalgije
“Zato, ker nismo prelomili s prejšnjim sistemom, na področju sodstva, medijev, izobraževanje in se ta dediščina socializma se nam vleče naprej.” je dejal dr. Žiga Turk in dodal, da se tega v drugih socialističnih državah ne vidi toliko. Drugi to gledajo kot nekaj negativnega, kot nekaj, kar je treba zavreči in spoznati kot neprimerno, celo zločinsko. “Tragično v slovenskem prostoru je, da stranka Levica nima takega statusa kot Die Linke v Nemčiji, kjer je smatrana kot nedotakljiva v smislu tega, da bi imela kakršenkoli koalicijski potencial, velja za nedostojno. Pri nas so nekakšna lokomotiva opozicije, kar v demokratični družbi ne bi smelo biti dostojno.”
Nekateri niso ponotranjili demokracije
Ministrstvo za kulturo je ponovno na udaru, saj smo priča smo veliki agresiji. Ko vlada levica, ni nikakršnih histerij v tem smislu, je dejal voditelj oddaje Metod Berlec. “Velik del slovenskega političnega in medijskega prostora ni ponotranjil demokracije. Demokracija niso le volitve na 4 leta, demokracija pomeni, “zavore in ravnotežja”, da si veje oblasti gledajo pod prste. Normalno je tudi, da se oblast menja, mirne menjave oblasti, je ključen dosežek demokracije. V preteklosti, ko je umrl kralj so vedno imeli vojne kdo bo naslednik, je dejal Turk, in dodal, da na to, da bi se oblast menjala, en velik del slovenske javnosti ni pripravljen. “Navajeni so biti na oblasti in bi radi še bili. Histerija je rezultat tega, da niso edini in da tu in tam pride na oblast še kdo drug. Sedaj je ta histerija še bolj organizirana, ki ima sicer šibko večino.”
Izvažanje lažnih informacij
Turk pravi, da je to na eni strani priznanje, da domača javnost večinskim medijem pravzaprav ne verjame prav veliko. “Tako stvari izvozijo v tujino in potem beremo kako je tuj časopis “ugotovil”, da se nekaj dogaja,” je dejal in problematiziral, da je čedalje več medijev rezultatsko usmerjenih, saj že vedo, kakšno zgodbo želijo napisati in iščejo točno takšne informacije, ne željo pa ugotoviti, kaj se v resnici dogaja.
Anita Gužvič