Vrsta dejavnikov vpliva na organizacijo dela na kmetiji, ki je temelj za njeno dolgoročno uspešnost in razvoj – od zaposlenih in njihovih kompetenc do finančnih rešitev in orodij za boljšo organizacijo dela ter pomena duševnega zdravja.
O pomenu duševnega zdravja in podpori, ki jo kmetom ponujajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je govorila Lucija Pinterič, vodja psihosocialne podpore.
Kako biti pripravljen na prenos kmetije in s tem razbremenitev staršev, ki naj imajo možnost odločitve, kdaj na kmetiji ne bodo več delali, je govoril Toni Kukenberger iz ekosirarne blizu Trebnjega. Kukenberger se je po desetih letih vodenja kmetije odločil za usposabljanje na področju osebnostne rasti in je med tistimi, ki odločno zagovarjajo, da mora kmet postaviti pravo ceno svojemu delu ter da med podjetništvom in kmetijstvom ni velike razlike.
Za lažje doseganje ravnotežja med delom na kmetiji in prostim časom, ki je seveda tudi na kmetiji pomemben, je kmetica Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr' Matevž oblikovala agriplaner (lajf) Kmetijstvo.
Spoznali pa smo tudi primer kmečkega finančnega sklada, ki kmetiji lahko zagotovi financiranje razvoja kmetije brez najemanja bančnih posojil. Oblikoval ga je Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih, kjer ljubezen do kmetovanja domačim po žilah teče že več kot 650 let.
