Zdravje po-tem: posledice epidemije skozi prizmo okrogle mize koprskega ZRS

Pandemija je zarezala tudi v slovensko vsakdanjost. Nenadomestljive so smrti zaradi covida-19. Posledice občutimo povsod, spreminjajo se vedenjski vzorci, medosebni odnosi, krepi se verbalno nasilje. Čas je primerljiv z izbruhom aidsa v osemdesetih letih, vključno s stigmo, je bilo slišati na okrogli mizi Zdravje po-tem koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) in Gledališča Koper.

KOPER > V kovidnem času so ljudje postali utrujeni, sumničavi, vse manj so zdravi, za zdravje ne znajo primerno skrbeti. Obolele in prebolevnike spremlja stigma, primerljiva s pojavom aidsa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo slišati na nedavni okrogli mizi Zdravje po-tem v organizaciji koprskega ZRS in Gledališča Koper v sklopu 28. Primorskega poletnega festivala.

Lažne novice in stigma

Vsi sodelujoči - mag. Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica direktorata za zdravje na zdravstvenem ministrstvu, prof. dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo, prof. dr. Mojca Ramšak z medicinske in filozofske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS, dirigent in skladatelj Patrik Greblo ter moderator prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS - ocenjujejo, da je vse teže ljudi primerno osveščati, ker so pod vplivom lažnih novic in teorij zarote. Širijo se po spletu in postajajo ključna oblika informiranja.

4426

ljudi v Sloveniji je do srede umrlo zaradi covida-19

253.000

ljudi je dotlej prebolelo okužbo in vsak tretji ima zdravstvene posledice

Raziskovalka in antropologinja vsakdanjega življenja Mojca Ramšak izpostavlja oblikovanje drugačnih mentalitet: “Dogaja se podobno kot v osemdesetih, času razsajanja aidsa, zaznamovanega s stigmo! Stigma zdaj zaznamuje bolne in prebolevnike ... Mentalitete, ki se zdaj ustvarjajo, bodo ostale, in velik problem se jih bo rešiti!”

Mojca Ramšak

antropologinja vsakdanjega življenja

“V porastu je verbalno nasilje, bojim se, da je do fizičnega morda le še korak.”

Verbalno nasilje in druge anomalije

Sedanjost krojijo še vse glasnejši anticepilci, blatenja zdravnikov in zaničevanje strokovnih razlag. “V porastu je verbalno nasilje, bojim se, da je do fizičnega morda le še korak,” pristavlja Ramšakova.

prof. dr. Boštjan Šimunič

Inštitut za kineziološke raziskave ZRS

“Posledice lenobnega življenjskega sloga bodo vidne čez leta, ko bo tudi zato več smrti.”

Slovenska družba je največ izgubila s (do srede) 4426 smrtmi zaradi covida-19. Med dotlej 253.000 prebolevniki ima vsak tretji zdravstvene posledice, najpogosteje težko kronično utrujenost. Zaznati je še porast samomorilnosti, nasilja doma, alkoholizma.

Vesna Kerstin Petrič

direktorat za zdravje

“Zaradi epidemije več vemo o zdravju, a še premalo. Napaka je, da ta poglavja niso več del učnih vsebin v šolah!”

“Posledica zaprtja doma, dela in šolanja na daljavo je lenoben življenjski slog. Posledice bodo vidne čez leta, ko bo tudi zato več smrti,” opozarja Boštjan Šimunič. Kerstin Petričeva pa dodaja: “Svoje bo prispevala še sindemija - nakopičene bolezni, ki so posledica odloženega zdravljenja zaradi epidemije.” V ospredje se je sicer prebilo zdravje, a ljudje o tej temi še premalo vedo. “Napaka je, da poglavja o skrbi za zdravje niso več del učnih vsebin v šolah!”

Rado Pišot

direktor ZRS Koper

“Potrebujemo izražanje čustev tudi s pomočjo telesnih stikov (dotik, objem, trepljanje ...).”

Čustva, znanost in umetnost

“Posledice umanjkanja medsebojnih stikov, tudi fizičnih, se že odražajo na psihofizičnem zdravju,” pa dodaja Pišot. “Potrebujemo izražanje čustev tudi s pomočjo telesnih stikov (dotik, objem, trepljanje ...).”

Kako izplavati iz nastalih razmer? Z zaupanjem v znanstvenike in izsledke znanosti in zaupanjem v zaščitno moč cepiv, priporoča Štrukelj. “Nimamo le pravice dvomiti v cepiva, ampak je naša dolžnost, da se tudi pozanimamo o njih. Vse teorije zarote so sicer lažje sprejemljive, kot je sprejemljiva znanost. A znanosti kaže zaupati. Verjamem v zmago znanosti, zato sem glede prihodnosti optimist.”

prof. dr. Borut Štrukelj

kemik in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo

“Nimamo le pravice dvomiti v cepiva, ampak je naša dolžnost tudi pozanimati se o njih.”

Da se bo zaupanje okrepilo, se morajo znanstveniki tesno povezati in skupaj ter drugače nagovarjati ljudi. Pomagati jim mora tudi civilna družba.

Patrik Greblo

dirigent in skladatelj

“Upam, da bomo žive nastope kljub covidu-19 uspeli ohraniti.”

Kakšna prihodnost pa se obeta umetnosti? Patrik Greblo omenja, da je bila prav kultura v epidemiji med najbolj zatiranimi dejavnostmi in je skušala dostopati do ljudi skozi TV zaslone v dnevne sobe. To ne more nadomestiti živega stika in medsebojno porajajočih se vibracij. “Upam, da bomo žive nastope kljub covidu-19 uspeli ohraniti.”

---