Golob Slovencem: »Vem, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjih tednih in mesecih, trd«
Predsednik vlade Robert Golob je na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije ponovil zavezo, da obrambnih izdatkov ne bodo višali »na račun rezanja dosedanjih pravic katere koli skupine, še najmanj pa najbolj ranljivih oz. socialnih transferjev«.
»Vem, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjih tednih in mesecih, trd,« je dejal Golob. A je prepričan, da bomo s tem, ko govorimo o odpornosti v širšem smislu, v prihodnosti z dvigom izdatkov za obrambo, varnost in odpornost ne le izboljšali svojo varnost, temveč tudi dosegli, da bomo kot družba bolj pravični in boljše pripravljeni na vse izzive. »Tako bo naše prebivalstvo od tega imelo neposredne in takojšnje učinke,« je Golob v zaključnem govoru povzel zavezo, ki jo bo dal tudi v mednarodni skupnosti.
Premier se zaveda, da bo obrambne zmogljivosti treba hitreje zapolniti
Zaveda se, da bo obrambo treba okrepiti in hitreje zapolniti obrambne zmogljivosti. To pa si želijo narediti na način, da se bo prebivalstvo zavedalo neposrednih koristi investicij, tako v dvojno rabo kot v preostale sisteme, med katerimi je posebej omenil zdravstvo, infrastrukturo, kibernetsko varnost, vesolje in civilno zaščito. »Ko bo celotno prebivalstvo ne samo videlo koristi, ampak vključeno v ta sistem odpornosti, in pri tem smo res odlični, bomo tudi lažje razložili ljudem, zakaj moramo povečevati sredstva tudi za vojsko,« je dejal.
Predlog resolucije, ki se bo ukvarjala z obrambnimi izdatki, je predviden za konec aprila. Do tedaj pa si premier želi zgraditi širok nacionalni konsenz, »da je to pravi način in prava pot, po kateri Slovenija ponosno in samozavestno koraka v bodočnost«.
Načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU
Evropska komisija je danes predstavila načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, ki se osredotoča na več sodelovanja med državami članicami na področju obrambe. Po besedah pristojnega komisarja Andriusa Kubiliusa bo ključno izvajanje te bele knjige o evropski obrambi, saj zgolj njeno branje Moskve ne bo odvrnilo od napada. Kot je povedal evropski komisar za obrambo Kubilius, EU ta načrt potrebuje, ker obveščevalni podatki nekaterih članic kažejo, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin delovanje zahodne kolektivne obrambe preizkusil že pred letom 2030. Med štirimi ključnimi prednostnimi nalogami bele knjige je povečanje obrambnih izdatkov držav članic. Temu namenjen načrt, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo, je komisija predstavila že v začetku meseca.
Ob tem premier verjame, da obramba ni samo orožje, ampak mora vsebovati tudi komponenti varnosti in odpornosti.
Mir ni samoumeven
Predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in Ukrajini vidimo, da mir ni samoumeven, meni premier. »Ne moremo računati na to, da bo Slovenija varna in odporna sama od sebe, ali da bodo za to poskrbeli bližnji sosedje s prijateljskimi nameni, ali pa daljni zavezniki, ki bodo namesto nas skrbeli za našo varnost in odpornost. Ne. Edini, ki lahko skrbimo za to, smo mi sami,« je dejal.
