Babica Mica je redna protagonistka njenih del, tokrat tke umetnica vez z zlatim zobom, ki ji ga je nekoč babica podarila, da si izdela nakit, sama se je pa odločila za drugačno pot.

Letošnja nominiranka za nagrado OHO predstavlja v Galeriji Kresija Babiščino, razstavo, na kateri osvetli, kako si je zlato zobno prevleko pretopila in si jo namestila na zob, s katerim je imela sama težave. Cilj procesa ni bil zobozdravstvene narave, ampak nadaljevanje umetničinega ukvarjanja z družinsko zgodovino in njenimi sledmi. "Gre za širšo predstavitev ključnega trenutka prenosa fizičnega spomina in tudi širše razumevanje zgodbe med nama z babico," je umetnica povedala za Televizijo Slovenija.

Njen razmislek o družini je v resnici razmislek o okolju, odnosih in naukih, ki so jo formirali v otroštvu, njeno raziskovanje pa gre vedno z roko v roki z ohranjanjem in arhiviranjem. Postopek, ki ga pri tem izbira, je še nekaj, kar je prevzela od doma oz. babice – ta od nekdaj raznolikim, včasih nepričakovanim sledem življenja namenijo ustrezni mesto v skrbno urejenih albumih in arhivih.

Medijsko so projekti Lucije Rosc odsev večplastnosti takšnega arhiva – v središču razstave je sicer dokumentarni film o zlatem zobu in njegovem potovanju od babice v usta vnukinje. Sestoji iz posnetkov pretopitve zoba (avtor teh je Jaka Teršek), tistih, ki jih je umetnica sama ustvarila s telefonom, pa tudi arhivskih posnetkov, ki jih je v umetničinem otroštvu snemal njen oče. Ob to pa postavlja fotografije babice Mice iz družinskih arhivov, ortopane in dokumente, potrebne za prenos zobne prevleke.

Naslov razstave je skovanka, ki združuje ene ključnih oseb umetničinega življenja in željo po ohranjanju njenih sledi, prevedenem pa po poklonu njunemu medsebojnemu odnosu. Z besedami Lucije Rosc: "Babiščina zato, ker si želim ohranjati dediščino v takšni obliki. In zobna prevleka se mi zdi način, kako jo imam vedno lahko ob sebi in v ustih večen spomin."

Razstava, ki jo umešča besedilo Hane Čeferin, bo na ogled do 26. maja.

Lucija Rosc (1995) je dodiplomski študij fotografije končala na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani (2018), magistrski študij Oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, pa je s posebno pohvalo končala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2022), Rosc je prejemnica Prešernove nagrade UL ALUO za magistrsko delo. Imela je več samostojnih razstav ter sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Med drugim so bila njena dela predstavljena na sejmih sodobne fotografije Unseen Amsterdam in Photo Basel, na sejmu sodobne umetnosti Viennacontemporary, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Galeriji Škuc, Galeriji P74, Galeriji DobraVaga in Galeriji Fotografija. Lucija Rosc v umetniški praksi združuje raziskovalni pristop z igrivo interpretacijo, navdih pa črpa iz otroških spominov, družinskih arhivov in okolja, kjer je odraščala. Živi in dela v Ljubljani.