V letu 2024 je postalo dokončno jasno, da so za uvedbo elementov industrije 4.0 potrebni dokaj velika sredstva, kvalificirani ljudje in čas. Najprodornejša podjetja so pokazala, da je prehod v industrijo 4.0 nujen, kljub pomislekom zaradi izjemno visokih investicijskih stroškov.
Za mnenje o pričakovanjih glede uvajanja industrije 4.0 v letošnjem letu ter za oceno uveljavljanja rešitev industrije 4.0 pri nas in v svetu v 2024 smo prosili članico strokovne komisije izbora Tovarna leta Stanko Šarc Majdič iz SID banke ter člana strokovnega odbora Tovarne leta Saša Sokolića iz Metronika in Mateja Kupljenika iz Siemensa Slovenija.
Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke: »Industrija 4.0 v Sloveniji spet postaja pomembna komponenta gospodarskega razvoja, saj prinaša priložnosti za povečanje konkurenčnosti, digitalizacijo procesov in trajnostno preobrazbo podjetij. Upoštevajoč globalne trende, pričakujemo nadaljevanje uvajanja rešitev, povezanih z digitalno avtomatizacijo, umetno inteligenco in naprednimi proizvodnimi tehnologijami. Eden izmed pomembnih dejavnikov tega napredka je razpoložljivost finančnih spodbud, kot so evropska sredstva za okrevanje in odpornost ter različni finančni instrumenti, ki jih omogočajo institucije, kot je SID banka.
Najprodornejša podjetja so pokazala, da je prehod v industrijo 4.0 nujen, kljub pomislekom zaradi izjemno visokih investicijskih stroškov. Dobre prakse in pozitivne izkušnje so že spodbudile nekatere akterje, da uvedejo ustrezne sistemske rešitve digitalizacije, kar kaže, da lahko tudi z omejenimi sredstvi dosežejo pomemben napredek v smeri konkurenčnega prilagajanja. Še posebej srednje- in dolgoročno obetavne so rešitve, ki povezujejo digitalizacijo s trajnostjo, kot so energetsko učinkoviti proizvodni procesi, optimizacija upravljanja virov in zmanjševanje ogljičnega odtisa, saj cilji obeh globalnih trendov sovpadajo.
Izziv v letu 2025 ostaja priprava podjetij, zlasti malih in srednjih, na celostno digitalno preobrazbo. Ta proces ne zajema le tehnoloških nadgradenj, temveč zahteva tudi prilagoditev organizacijske kulture, novih poslovnih modelov ter nadgradnjo digitalnih kompetenc zaposlenih. Prav zadnje je ena od prioritet, saj pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov pogosto zavira hitrost uvajanja industrije 4.0 oziroma so demografski trendi in uvajanje industrije 4.0 medsebojno pogojeni.
SID banka v tem procesu aktivno sodeluje z zagotavljanjem ustreznih finančnih produktov za spodbujanje naložb v tehnologije industrije 4.0, kot je SID Digitalen. Ta podjetjem omogoča dostop do sredstev za financiranje inovacij in digitalizacije.
Leto 2024 je bilo pomembno za uveljavljanje rešitev industrije 4.0 tako pri nas kot po svetu. Na globalni ravni smo bili priča hitrejši uvedbi naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika, avtomatizacija procesov in internet stvari. Podjetja so še pospeševala vlaganja v izboljšanje učinkovitosti, prilagodljivosti in trajnosti, kar je postalo pomembno za ohranjanje konkurenčnosti v hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju. Ta vlaganja so bila lani še posebej značilna za avtomobilsko, logistično in farmacevtsko panogo.
Glavni izzivi za podjetja so predvsem pomanjkanje strokovnega kadra, visoki stroški vpeljave sistemov 4.0, težave pri integraciji novih digitalnih tehnologij v obstoječo infrastrukturo, soočanje z različnimi, med seboj nekompatibilnimi novimi tehnološkimi rešitvami in kibernetska varnost. Tem vprašanjem je treba dati ustrezen poudarek ob neprekinjenem in pospešenem vlaganju v širitve industrije 4.0 z namenom ohranjanja globalne konkurenčnosti slovenskih podjetij in nadaljnjega razvoja slovenske industrije oziroma gospodarstva. SID banka bo zaradi tega vlaganja v tehnologije industrije 4.0 tudi v prihodnje aktivno podpirala.«
Saša Sokolić, direktor razvoja poslovanja in prodaje v Metroniku: »Trend pozitivnega odnosa do ključnih elementov industrije 4.0 se je v letu 2024 nadaljeval, pri čemer imam v mislih predvsem iniciative, povezane z digitalizacijo proizvodnih procesov, dobrimi primeri uporabe umetne inteligence v praksi, pospešeno digitalizacijo obvladovanja porabe energije in vsesplošno integracijo sistemov med sabo. Je pa v letu 2024 postalo dokončno jasno, da so za uvedbo naštetih elementov industrije 4.0 potrebni dokaj velika sredstva, kvalificirani ljudje in čas. Žal so svetovne krize v nekaterih panogah povzročile precej negotovosti in težav, kar se je izrazilo tudi v velikosti in številu naložb na tem področju.
V nadaljevanje pozitivnega trenda verjamemo. Pričakujemo nadaljnji razvoj na segmentu vseh prej naštetih iniciativ, še posebej na področju umetne inteligence in vsesplošne integracije sistemov. Upamo, da se krizna žarišča čim prej umirijo, s tem povezane negotovosti in težave pa izginejo, ter da iniciative, ki so nekoliko zastale, spet dobijo novi zagon. Podjetja, ki bodo uspešno nadaljevala iniciative industrije 4.0, bodo imela veliko konkurenčno prednost.«
Matej Kupljenik, vodja področja Digital Industries v Siemensu Slovenija: »Splošno rečeno, se digitalna preobrazba slovenske industrije uspešno nadaljuje. V okviru Tovarne leta ste predstavili nekatere najuspešnejše projekte zadnjega obdobja, ki so, upam, ne le zgled, ampak tudi motivacija za vse, ki se še odločajo za to pot.
V minulem letu smo pridobili veliko projektov, vezanih na integracijo OT/IT-podatkov, kar je osnova za digitalno preobrazbo. Prizadevanja za digitalizacijo slovenske industrije vse bolj poganjata tudi cilj trajnostnega razvoja ter optimizacija porabe energije in energentov.
Nov zagon pa je dala digitalizaciji tudi direktiva NIS 2, ne samo v smislu kibernetske varnosti, temveč tudi v razmišljanju o kakovosti in vrednosti procesnih podatkov.
V slovenski industriji bi si morali želeti še hitrejše in obsežnejše digitalizacije, saj je prava pot do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kompleksnost v industrijskem svetu se zgolj stopnjuje, izzivov je vse več, veliko odgovorov na njih pa ponujata pospešena digitalizacija in avtomatizacija.
Nove tehnologije prinašajo številne nove priložnosti, ki si jih še nedolgo od tega nismo mogli niti predstavljati: olajšujejo nam številne poslovne procese, pomembne so za doseganje trajnosti in omogočajo tudi manjšim podjetjem, da s svojimi rešitvami konkurirajo velikim podjetjem in se uveljavijo na globalnem trgu.
Zato v Siemensu menimo, da so najustreznejši način za pospešitev digitalizacije razumljive, cenovno dostopne in prilagodljive rešitve 'plug and play', kakršna je tudi Siemensova odprta digitalna poslovna platforma Siemens Xcelerator, ki je bila ustvarjena prav z namenom, da podjetjem vseh velikosti olajša in pospeši digitalno preobrazbo. Gre za ekosistem certificiranih tehničnih in tehnoloških partnerjev ter združuje produkte in rešitve z uporabo vseh najsodobnejših tehnologij – umetne inteligence in strojnega učenja, blockchain tehnologije, IoT, digitalnih dvojčkov, računalništva v oblaku in na robu …
Obenem pa bo moral biti skupni imenovalec prihodnjih projektov upoštevanje najvišjih standardov kibernetske varnosti v industriji – direktiva NIS 2, česar danes marsikje v Sloveniji ne dosegamo.«
