Vračanje ukradenih umetnin

Objekte je francoska vojska po krvavih bojih leta 1892 v času zasedbe te zahodnoafriške države odpeljala v Francijo. Gre za prva vračanja afriških zgodovinskih umetnin iz Evrope, v kateri je po ocenah strokovnjakov kar 90 odstotkov afriške kulturne dediščine. Savoyeva upa, da se bodo Univerzi Cambridge, ki je v Nigerijo vrnila kip petelina, ki so ga britanski vojaki odnesli iz države leta 1897, in pariškemu muzeju, ki je vrnil umetnine v Benin, kmalu pridružile tudi druge ustanove po Evropi. Francoska strokovnjakinja je pred leti sprožila diskusijo o vračanju ukradenih umetnin v nekdanje kolonije. Njeni kolegi pravijo, da njen glas predstavlja najpomembnejši znanstveni poziv, ameriška revija Time pa jo je uvrstila med 100 najvplivnejših oseb letošnjega leta. Francoski predsednik Emmanuel Macron jo je skupaj s senegalskim znanstvenikom Felwinom Sarrom pooblastil, naj pripravi poročilo o restituciji afriških kulturnih del; poročilo sta objavila leta 2018. Že leto prej se je Macron v Burkina Fasu zavezal, da bo Francija najkasneje v petih letih začela vračati zaplenjene artefakte. Savoyeva je v knjigi z naslovom Boj Afrike za njeno umetnost: zgodovina postkolonialnega poraza s pomočjo arhivskega materiala podrobno opisala, kako so mnoge afriške države vse od svoje neodvisnosti poskušale vsaj dele njihove kulturne dediščine, ki leži v evropskih muzejih, dobiti nazaj in kako so ta prizadevanja v evropskih državah doslej arogantno ignorirali. Te dni je znanstvenica dejala, da gre za »nenavaden dogodek«. Tudi Francija je bila namreč dolga leta gluha za tovrstne prošnje afriških držav.