V Severnoatlantskem zavezništvu in posameznih članicah Nata so že mesece opozarjali, da vojna v Ukrajini utegne biti dolga. Toda generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je s svojim predlogom za oblikovanje dolgoročne in zanesljive pomoči Ukrajini v naslednjih petih letih postregel z doslej najbolj jasnim scenarijem, da se vojna še ne bo kmalu končala.
O Stoltenbergovem predlogu – posebnem skladu, vrednem 100 milijard, s katerim bi upravljal Nato – je danes na zasedanju zunanjih ministrov že potekala prva razprava. Dokončno odločitev o njegovi morebitni vzpostavitvi naj bi sprejeli voditelji na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu, kjer se bo obeležilo 75. obletnico ustanovitve Nata (ta je sicer prav danes). Po današnji odločitvi zunanjih ministrov Nato sedaj prehaja v večmesečno fazo načrtovanja.
»Spremeniti moramo dinamiko naše podpore,« je ocenjeval Stoltenberg in poudarjal, da je pomoč Ukrajini treba oblikovati na bolj predvidljiv in dolgoročen način ter z bolj enakomerno porazdeljenimi bremeni. Del načrta naj bi bila tudi Natova ustanovitev posebne misije za Ukrajino, ki bi pomagala usklajevati to pomoč. Za zdaj še ni jasno, ali bi misija delovala na ukrajinskih tleh ali pa denimo na sedežu Nata v Bruslju. Stoltenberg o podrobnostih načrta ni želel govoriti.
Koliko bi prispevali v sklad?
Iz njegovih obrisov je vendarle jasno, da Stoltenbergov načrt ne kaže le na prepričanje, da bo vojna v Ukrajini trajala še dolgo. Dejstvo, da naj bi se z usklajevanjem pomoči deloma ukvarjal Nato in da naj bi to usklajevalno vlogo prevzel od skupine držav pod vodstvom ZDA, kaže tudi na to, da se zavezništvo pripravlja na morebitno spremembo v Beli hiši, kamor bi se po novembrskih predsedniških volitvah utegnil vseliti Ukrajini in Natu manj naklonjen Donald Trump.
Po mnenju latvijskega zunanjega ministra Krišjanisa Karinša bi sklad lahko financirale države članice tako, da bi zanj vsako leto namenile določen delež BDP. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je dejal, da je njegova država vsem zaveznicam Nata predlagala, naj za vojaško podporo Ukrajini vsako leto namenijo 0,25 odstotka svojega BDP. Po oceni nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock je načrt pravilen, saj je treba oblikovati zanesljive strukture za prihodnje financiranje pomoči Ukrajini. Zadržke glede predlaganih sprememb imajo na Madžarskem. Po mnenju zunanjega ministra Petra Szijjarta bi se zavezništvo tako spremenilo v bolj ofenzivno strukturo, kar bi vodilo do resne nevarnosti za eskalacijo. Stoltenberg je glede madžarskih pomislekov že govoril z Viktorjem Orbanom in je prepričan, da jih bo mogoče odpraviti v naslednjih tednih. »Ne razpravljamo o Natovi bojni prisotnosti v Ukrajini. Razpravljamo o tem, kako lahko kot zavezniki Nata podporo za Ukrajino uskladimo in zagotovimo zunaj nje,« je poudaril Stoltenberg. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so odziv na ta razmišljanja v Natu napovedali za danes.
Britanski recept
In medtem ko se je že razmišljalo o višini sklada, je britanski zunanji minister David Cameron kot najpomembnejšo stvar pri krepitvi in rasti zavezništva izpostavljal, da vse države za obrambo namenijo dva odstotka BDP. »Odkrito povedano je to najboljše, kar lahko storimo, da bi zagotovili uspeh vrha Nata poleti v Washingtonu, in tudi najboljši način za pripravo na jesenske ameriške volitve, ne glede na to, kakšen bo njihov izid,« je menil Cameron, katerega država za obrambo trenutno namenja 2,2 odstotka BDP, napovedano pa je že dvigovanje te postavke.
Cameron je tako kot zunanji minister države z najbolj posebnim odnosom z ZDA očitno prav tako imel v mislih Donalda Trumpa, ki je po svojih kljubovalnih izjavah o nepodpori napadenim članicam Nata, ki ne dosegajo 2-odstotne ravni obrambnih izdatkov, svoje besede pozneje sicer nekoliko relativiziral.
Ukrajinci znižali starost za vpoklic v vojsko
V Kremlju so dejali, da se Nato vrača v hladnovojno miselnost in da v multipolarnem svetu ni prostora za Severnoatlantsko zavezništvo. Seveda v Moskvi tudi ne bodo praznovali obletnice ustanovitve zavezništva, vendar hkrati poudarjajo, da bo Nato ostal v središču njihove pozornosti. V Rusiji še zagotavljajo, da so v svoji ofenzivi v preteklih mesecih uspeli osvojiti dobrih 400 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Samo marca naj bi zavzeli pet ukrajinskih vasi na vzhodu države. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o osvojitvah ozemlja sicer zanikal. Še preden je v zadnjih dneh Rusija okrepila napade na energetsko infrastrukturo Ukrajine, je po navedbah Zelenskega v marcu na ukrajinsko ozemlje med drugim izstrelila 3000 vodenih raket.
Ukrajinski predsednik je podpisal tudi nov zakon, s katerim se v času vojnega stanja znižuje starost za vpoklic moških v vojsko. Poslej bodo lahko vpoklicani že tudi 25 let stari moški (doslej je bila ta starosti določena pri 27 letih). Ukrajinska vojska naj bi tako dobila nove vojake, ki jih na fronti močno potrebuje, saj se tam sooča z njihovim pomanjkanjem. Koliko jih bodo tako lahko vpoklicali, sicer ni znano. Ukrajinska vojska je sicer še pred meseci želela pridobiti dodatnih 400.000 do 500.000 vojakov. Nad temi načrti Zelenski ni bil navdušen in to je bila tudi ena od točk, pri katerih so se stališča ukrajinskega predsednika in tedanjega načelnika generalštaba Valerija Zalužnega razhajala.
