Med zbranimi udeleženci in govorniki so bili tudi vodilni politiki evropske skrajne desnice, kot so Geert Wilders, šef nizozemske Stranke za svobodo, Tom van Grieken, šef Flamskega bloka, Mateusz Morawiecki, nekdanji poljski premier iz stranke Zakon in pravica, Santiago Abascal, šef španske neofašistične stranke Vox (Glas).
V Budimpešti so bili še Andre Ventura, šef portugalske skrajno desne stranke Chega! (Dovolj!), Harald Wilimsky, evropski poslanec avstrijskih svobodnjakov, Simone Billi, italijanski poslanec Lige, in Fabrice Leggeri, kandidat francosko skrajno desnega Nacionalnega zbora za evropskega poslanca, sicer pa nekdanji direktor Frontexa.
V zadnjih dneh se hrvaški premier Andrej Plenković omenja celo kot kandidat za predsednika Evropske komisije ali za druge visoke funkcije v EU in Nato, Janša pa očitno ne seže dlje kot do skrajno desničarske druščine iz Budimpešte.
Srečanja so se udeležili tudi nekateri sodelavci bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, znani republikanski skrajnež slovenskega rodu Paul Gosar, ter Eduardo Bolsonaro, sin nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara.
Mnogi med njimi so podporniki oziroma plačanci ruskega avtokrata Vladimirja Putina, vsekakor to velja za gostitelja Orbana, Janševega največjega političnega zaveznika in mecena. Pozorni bralec bo verjetno opazil, da med omenjeno druščino ni italijanske premierke Giorgie Meloni, predsednice stranke Bratje Italije s postfašističnimi koreninami, ki na ta »kongres« ni poslala nobenega svojega predstavnika. Očitno je postala dovolj zmerna in proevropska, da ji ta druščina skrajnih desničarjev ne diši več.
Po drugi strani pa so to zdaj glavni politični zavezniki in podporniki prvaka SDS Janeza Janša, ki je svojo stranko iz naročja socialdemokrata Jožeta Pučnika pripeljal na skrajno desnico. Oče slovenske države se gotovo obrača v grobu!
V povsem drugačni družbi je zmagovalec hrvaških volitev premier Andrej Plenković, ki je nekdaj zelo desno in nacionalistično HDZ spremenil v zmerno konservativno desnosredinsko stranko. Evropska ljudska stranka ga je leta 2019 počastila z organizacijo svojega kongresa v Zagrebu, pol leta pred volitvami, na katerih je prav tako slavil.
V zadnjih dneh pa se na bruseljskih portalih omenja celo kot kandidat za predsednika Evropske komisije ali za druge najvišje funkcije v EU, pred pol leta je veljal za možnega generalnega sekretarja Nata. Janša pa očitno ne seže dlje kot do skrajno desničarske druščine iz Budimpešte.