Španski premier Pedro Sanchez je uspel skorajda zbrati zadostno podporo za novo levo-sredinsko vlado v Španiji, ki jo bo s podporo separatističnih katalonskih strank oblikoval z levičarskim Sumarjem. Po več tednih pogajanj si je namreč po separatistični stranki Esquerra Republicana de Catalunya (ERC) uspel zagotoviti še podporo katalonske stranke Junts, kateri pripada sedaj že šest let v izgnanstvu živeči nekdanji katalonski voditelj Carles Puigdemont.
Različno o političnem dialogu
Sanchezova socialdemokratska stranka (PSOE) si je njeno podporo zagotovila potem, ko sta se obe strani uspeli dogovoriti o primernem obsegu novega zakona o amnestiji, s katerim bodo pomiloščeni separatistični voditelji iz Katalonije in drugi aktivisti, ki so bili pred ali po referendumih leta 2014 in 2017 obsojeni zaradi poskusa vstaje. Pri socialdemokratih poudarjajo, da sklenjeni dogovor s Junts vključuje amnestijo za vse osebe, povezane s celotnim procesom osamosvajanja Katalonije. Dejansko bi to pomenilo, da bi lahko bilo pomiloščenih več tisoč ljudi, ki so bili vključeni v proces osamosvajanja in ne zgolj glavna politična elita s Puigdemontom na čelu. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet v naslednjih dneh pred potrjevanjem Sancheza za drugi mandat, kar naj bi se predvidoma zgodilo v drugi polovici naslednjega tedna.
Da se obe stranki o mnogočem ne strinjata, nista skrivala ne generalni sekretar PSOE Santos Cerdán ne Carles Puigdemont. A ta razhajanja naj bi premostili v okviru sledečega dialoga po oblikovanju vlade, ko se bo razpravljalo o večji finančni avtonomiji za Katalonijo, pa tudi o morebitnem novem referendumu o neodvisnosti Katalonije. Ali bo do tega prišlo, iz sklenjenega dogovora ne izhaja. V teh pogovorih namerava PSOE zagovarjati ohranjanje obstoječe samouprave ter spoštovanje vseh institucionalnih, kulturnih in jezikovnih edinstvenosti Katalonije. Kot je namreč pojasnil Cerdán, referendum o neodvisnosti ostaja rdeča črta za stranko.
Po drugi strani pa si v stranki Junts želijo novega referenduma in so zadovoljni, da so pogovore o njem lahko vnesli v dogovor med strankama kot svoje lastno stališče. Verjetno je tudi zato Puidemont včeraj ocenjeval, da je ton pogovorov s špansko vlado sedaj povsem drugačen. »Sporazum s socialisti začenja proces reševanja zgodovinskega spora med Španijo in Katalonijo,« je bil zadovoljen Puigdemont. Ocene, kaj sklenjeni dogovor Sancheza pomeni za ozemeljsko celovitost Španije oziroma Katalonije, so se včeraj vendarle močno razlikovale. Nihale so med dvema diametralno nasprotnima možnostima – ali se je Puigdemont odpovedal osamosvojitvenim prizadevanjem ali pa bo do novega osamosvojitvenega referenduma skoraj zagotovo prišlo.
Sporazum med Sanchezom in separatističnima strankama predvideva še odpis 15 milijard evrov težkega dolga Katalonije zveznim oblastem. Za zadostno podporo njegovi koaliciji Sanchez sedaj potrebuje samo še dogovor z baskovsko nacionalistično stranko PNV. Ta je zgolj še formalnost, saj je stranka že pred tedni napovedala podporo za novo Sanchezovo vlado.
Ostre kritike iz delov družbe
Močno kontroverzen dogovor o amnestiji že tedne razburja špansko javnost. Potem ko je postalo jasno, da si le s takšnim dogovorom na volitvah drugouvrščena stranka PSOE zagotovi zadostno podporo za nov mandat na čelu Španije, najglasnejše kritike prihajajo iz desnega političnega tabora. Najglasnejši so predvsem v na volitvah zmagoviti Ljudski stranki (PP) Alberta Núñeza Feijója, ki pa s skrajnimi desničarji iz stranke Vox ni uspel dobiti zadostne poslanske podpore za izvolitev.
Velike kritike na Sanchezov dogovor so v minulih dneh letele tudi iz dela sodstva, vsem pa je skupno to, da so Sanchezu s sklepanjem tovrstnega dogovora očitale oškodovanje države in odmik od vladavine prava. Več tisoč ljudi je v minulih tednih v več španskih mestih protestiralo proti sklepanju dogovora o amnestiji, protesti so se denimo odvijali tudi pred sedežem Sanchezove stranke v Madridu.
Pismo s prošnjo za več informacij glede predlaganega zakona o amnestiji, je španski vladi v minulih dneh poslal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. V pismu je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zakona o amnestiji, ob čemer pa ni pojasnil, za kakšno zaskrbljenost gre. Verjetno gre predvsem za skrb, kakšen vpliv bi ta zakon utegnil imeti na druga separatistična gibanja v Evropi. Podobni strahovi so bili ključni za to, da v EU niso podprli izvedbo katalonskega referenduma leta 2017. Iz španske vlade so Reyndersu odgovorili, da španska vlada ne pripravlja nobenega zakona o amnestiji, saj opravlja le začasne posle, ki izključujejo zakonodajno dejavnost. Zakon bo v proceduro morala vložiti skupina poslancev in če bo takšen zakon dejansko vložen, bodo njegovo vsebino pojasnili tudi evropski komisiji, se je glasil odgovor uradnih oblasti v Madridu.
Medtem ko v PSOE upajo, da so si zagotovili podporo separatistov za cel mandat, pa Puigdemont poudarja, da je podpora za proračune in pomembnejše zakone zgolj pogojna – trajala pa bo, vse dokler se bo izvajal sklenjeni dogovor.
