Poslanci pred četrtkovim glasovanjem izrazili načelno podporo noveli

Kot je na današnji redni seji DZ v imenu predlagateljev zakona poudarila Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in dolina Soče, se nahajajo tik pred ciljem, ki pomeni nov mejnik za prebivalce, ki živijo v okolici obratov za sosežig.

Ob tem je spomnila, da novela zakona o varstvu okolja ni prvi poskus spremembe diskriminatorne in krivične zakonodaje. "V preteklosti je bilo namreč prav v tej dvorani že več poskusov zaostritve teh okoljskih standardov, ki pa so se žal končali neuspešno. Veseli nas, da je tokrat drugače," je dejala in izrazila veselje do dejstva, da predlog zakona na načelni ravni podpira celotna slovenska politika.

Znova je poudarila, da novela zakona ne ogroža nikogar. "Cementarna Salonit Anhovo, ki danes žuga z zaprtjem in pošilja svoje delavce na ulice, je do pred kratkim sama oglaševala tehnologijo, s katero naj bi več kot prepolovila izpuste odpadnih dimnih plinov. Vodstvo je večkrat zatrdilo, da se zahteve lokalnih okoljskih iniciativ ne razlikujejo od njihovih razvojnih načrtov. Da je izenačitev tehnično nemogoča, so začeli sporočati šele v drugi polovici januarja, ko je postalo jasno, torej po obravnavi na matičnem odboru, da bo zakon sprejet," je opozorila.

V nadaljevanju seje so koalicijski poslanci znova poudarjali pravilnost in smotrnost novele zakona. Kot je v imenu poslanske skupine Levica povedala poslanka Nataša Sukič, se z njeno potrditvijo odpravlja nepravična in diskriminatorna ureditev, ki za sosežigalnice določa milejše standarde kot za sežigalnice.

"Salonit Anhovo je med letoma 2013 in 2018 v zrak spustil 18.750 kilogramov rakotvornega benzena, kar je bilo 41 odstotkov vseh izpustov benzena v državi v tem obdobju, le da se ti niso enakomerno razporedili po vsej državi, ampak se koncentrirajo predvsem v zraku in zemljini v neposredni okolici sosežigalnice v Anhovem," je opozorila. Da potrditev novele zakona ni politična, temveč moralna obveza izvoljencev ljudstva do državljanov, pa je v imenu poslanske skupine Svoboda izpostavil poslanec Lenart Žavbi.

V luči protestov zaposlenih v Salonitu Anhovo in nekaterih lokalnih prebivalcev, na katerih so v zadnjih dneh izražali nasprotovanje predlaganemu zakonu, se je Bojana Muršič v imenu poslanske skupine SD vprašala, ali so bile spremembe resnično usklajene z lokalno skupnostjo ter zakaj so zaposleni svoje nestrinjanje izrazili tako pozno. "Menimo, da bo čas pokazal, kdo je imel prav, kdo je morebiti zavajal, predvsem pa, kdo je bil pri izražanju podpore ali nasprotovanju zakona iskren," je sklenila.

Rešitvam, ki jih prinaša novela zakona, so načelno podporo izrazili tudi v opozicijskih SDS in NSi. "Vesel sem, da smo v fazi razprave prišli do skupnega dogovora, da je treba takrat, ko gre za potencialne možnosti ogrožanja, stopiti v isto smer in zaostriti kriterije za te naprave. Upam, da bo to veljalo tudi za druge potencialne onesnaževalce," je poudaril Danijel Krivec iz SDS. Napovedal je, da poslanci stranke zakonu ne bodo nasprotovali, in da bodo "glasovali po svoji vesti".

Podporo prizadevanjem prebivalcev srednje Soške doline za čistejše okolje so izrazili tudi v NSi, v isti sapi pa opozorili na pomembnost ohranjanja delovnih mest. "V zadnjih dneh se intenzivno oglašajo tudi predstavniki gospodarstva, ki podpirajo odločitve in rešitve, ki so v koristi čistejšega okolja. Z njimi se strinjamo, vendar pa morajo biti te rešitve tudi izvedljive," je izpostavil poslanec Janez Žakelj. V luči tega je vlado in pristojna ministrstva pozval, da po sprejemu novele izpeljejo potrebne postopke ob upoštevanju realnih tehnoloških možnosti.

O sprejemu novele, ki so jo nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev, bodo poslanci glasovali v četrtek. Novela med drugim določa, da bo morala vlada za naprave za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo, z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in okolje določiti tako stroge mejne vrednosti, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežig (razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti).

Upravljavci naprav za sosežig bodo morali obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.