Po opravljeni splošni razpravi na plenarni seji minuli mesec bo, kot poroča STA, predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero namerava koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, to sredo obravnaval odbor DZ za zdravstvo. Po predlogu novele bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Zavezanci za plačilo prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice.
Ta korak naj bi bil sicer po prvotnih načrtih eden zadnjih ukrepov v obljubljeni zdravstveni reformi, a je vladna koalicija ob napovedi zavarovalnic o dvigu mesečnih premij z njim pohitela. V opoziciji ob tem opozarjajo, da zgolj ta ukrep ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva in da predlog novele ne predvideva ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pač pa zgolj njegovo preoblikovanje, dopolnilno zavarovanje pa bi bilo po novem obvezno. Na zahtevo SDS bo odbor za zdravstvo ta teden razpravljal tudi o po njihovi oceni neuspešnem skrajševanju čakalnih vrst na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.
Zanimalo nas je, kaj napovedano preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zdajšnje stanje pomeni za zavarovalnice, ki nudijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Iz Vzajemne, Triglava in Generalija so odgovorili naslednje.
Kako na vaše poslovanje vpliva vladna omejitev cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v luči napovedanih višjih plač zdravnikov?
Vzajemna: Na premijo (prostovoljnega) dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med drugim vplivajo višina in obseg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija. Po svoji vsebini je dopolnilno zdravstveno zavarovanje namreč v celoti odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. Višji odhodki ZZZS pomenijo hkrati višja doplačila k zdravstvenim storitvam in posledično tudi višjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice nimamo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, za katere doplačujemo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zavarovanje.
Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Uredba) po našem mnenju ni skladna z določbami Direktive Solventnost II. Direktiva Solventnost II namreč določa, da morajo biti premije z utemeljenimi zavarovalno-tehničnimi predpostavkami za zavarovalnice zadostne, da lahko te izpolnijo svoje obveznosti z vseh vidikov svojega finančnega stanja. Z Uredbo določena najvišja dovoljena višina mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zadošča za pokrivanje pričakovanih bodočih obveznosti Vzajemne do zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev, s čimer se vitalno ogroža financiranje javnega zdravstvenega sistema. Po sprejemu Uredbe je Vzajemna potisnjena v situacijo, v kateri nam veljavnost Uredbe povzroča poslovno škodo v višini približno 8 milijonov na mesec (približujemo se znesku 10 evrov mesečno na zavarovanca).
Triglav: Ob sprejemu Uredbe Vlade RS o določitvi najvišje cene premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju PDZZ) z dne 14. 4. 2023 je bila uvedena takojšnja regulacija cen PDZZ, s čimer se je Skupino Triglav zavezalo k nadaljnjemu izvajanju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj do njihove ukinitve.
Stroški doplačil k zdravstvenim storitvam sicer že od meseca avgusta 2022 presegajo premijo, ki jo Triglav, Zdravstvena zavarovalnica (v nadaljevanju TZZ), ki je del Skupine Triglav, zaračunava za PDZZ. Tako povečan obseg odhodkov je zavarovalnica v obdobju od novembra 2022 do maja 2023 pokrivala iz naslova rezervacij v višini 22 milijonov evrov, ki smo jih oblikovali na podlagi manj opravljenih storitev med epidemijo covid-19, z mesecem majem pa smo omenjena sredstva predvidoma izčrpali, zaradi česar v poslovanju na področju PDZZ zavarovalnica ustvarja izgubo.
Generali: Omejitev cen pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju negativno vpliva na poslovanje celotne zavarovalnice, predvsem na rezultat dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premija prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini 35,67 evrov ne zadostuje za pokrivanje vseh obveznosti zavarovalnice, saj so se stroški zdravstvenih storitev zaradi višjih cen in tudi povečanega obsega v zadnjem času močno povišali.
Koliko časa boste še lahko pokrivali razliko, ki je nastala z vladnimi omejitvami cen?
Vzajemna: Vzajemna je v preteklem letu zabeležila izgubo v višini 6 milijonov evrov pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Če ne bi imeli oblikovanih rezervacij za neiztekle nevarnosti (z naslova presežka v času epidemije), bi samo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja beležili izgubo v višini 21 milijonov evrov. Ker smo pri ostalih zavarovanjih poslovali uspešno, je bila realizirana izguba na dopolnilnem zavarovanju v lanskem letu precej nižja.
Če bo premija ostala v skladu z veljavno Uredbo, v Vzajemni ocenjujemo, da bi leto 2023 zaključili z več kot 33 milijonov evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. To pa seveda ogroža tudi stabilnost financiranja zdravstva.
Triglav: Ker premija ne zadošča za pokrivanje razlike, ki nastaja iz naslova omejitve premije PDZZ, bo TZZ to razliko začela pokrivati iz kapitala zavarovalnice. Da bi v skladu z zavarovalniško zakonodajo tudi v prihodnje dosegala ustrezno kapitalsko trdnost, bo ta kapital morala nadomestiti. Znesek kapitala, ki ga bo potrebno nadomestiti, se s časom trajanja omenjene uredbe povečuje, zato podpiramo čimprejšnjo ukinitev doplačevanja k zdravstvenim storitvam in s tem prenehanje izvajanja PDZZ.
Generali: Rezervacije, ki smo jih oblikovali v letih 2020 in 2021 na podlagi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (covid rezervacije, ki so nastale zaradi epidemije covida-19), smo že porabili. V zavarovalnici Generali smo dolžni še naprej izpolnjevati svoje obveznosti do zavarovancev, ki imajo veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar bomo zagotavljali skladno z veljavno zakonodajo.
Ali iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj še vedno ustvarjate dobiček? Kako ga nameravate investirati?
Vzajemna: Vzajemna deluje kot družba za vzajemno zavarovanje, zato v primeru presežkov sredstva vrača svojim zavarovancem. Značilnost vzajemnih družb je, da poslujejo nepridobitno, kar pomeni, da ustvarijo le toliko presežka, kot je potrebnega za stabilno poslovanje, varnost zavarovancev in razvoj. Skladno z zakonom se ta sredstva namenijo za varnostne rezerve, ki so z vidika dolgoročne stabilnosti v finančni industriji zelo pomembne. Vzajemna je tako na primer v letih 2016 – 2018 izgubo iz dopolnilnega zavarovanja pokrivala iz rezerv pri tem zavarovanju. Vsa ostala presežna sredstva pa vzajemne družbe uravnavajo tako, da imajo od tega korist zavarovanci. Vzajemna je v preteklosti že trikrat del presežka vrnila svojim zavarovancem v obliki poračuna (v letih 2013, 2014, 2021), leta 2014 pa je tudi znižala premijo. Na primer v letu 2021 je bila decembrska premija za naše zavarovance znižana za 22,5 evra, kar je skupno predstavljalo 17 milijonov evrov manj prihodkov z naslova dopolnilnega zavarovanja. V letih 2013 in 2014 pa smo našim zavarovancem vrnili skupno 24 milijonov evrov.
Poleg tega smo v času epidemije skladno z veljavno zakonodajo z namenom skrajševanja čakalnih vrst oblikovali rezervacije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S temi sredstvi v višini 40,8 milijona evra smo v skladu z interventnim zakonom v zdravstvu do konca letošnjega maja pokrivali izgubo, kar nam je omogočalo, da korekcije premije do sedaj niso bile potrebne. Kot vzajemna družba smo tako v zadnjih dveh letih zavarovancem vrnili skoraj 60 milijonov evrov, skupaj s preteklima vračiloma (2013, 2014) pa okoli 84 milijonov evrov.
Triglav: TZZ je s 1. 6. 2023 določila mesečno premijo PDZZ v višini 45,52 evrov, ki bi ob sedaj znanih dejstvih zadoščala za pokrivanje izvajanja PDZZ. Pri tem pa zaradi uveljavitve omenjene uredbe, s katero je določena najvišja dovoljena cena premije PDZZ v višini 35,67 evrov, v času in pod pogojem veljavnosti uredbe zavarovancem premijo zaračunava v znesku, kot ga določa uredba, s čimer ustvarja izgubo.
Generali: Dobička nismo ustvarili že v letu 2022, saj je čisti poslovni izid iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za leto 2022 znašal – 2.903.717 evrov(izguba).
Iz kakšnega naslova bosta pokrivali morebitno izgubo pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih?
Vzajemna: Izgubo pokrivamo z naslova kapitalskih rezerv dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Triglav: V Skupini Triglav pri delovanju, ob dialogu z Vlado RS in Agencijo za zavarovalni nadzor, izvajamo vse potrebne aktivnosti za zaščito interesov svojih zavarovancev, delničarjev družbe in ostalih deležnikov, pri čemer ostajamo največja zavarovalno-finančna skupina v regiji Adria, finančno močni in visoko kapitalizirani. Razmere v poslovnem okolju in njihov vpliv na poslovanje in položaj Skupine Triglav skrbno spremljamo in bomo o njih tudi v prihodnje transparentno obveščali.
Generali: Izguba pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju se bo izkazovala v poslovnem izidu zavarovalnice kot negativni poslovni izid.
