V želji po miru in veri v lepoto si dovolimo biti nežno brezmejni

O Brezmejnih nežnostih, ki bodo zaznamovale sezono 2024/2025 Slovenskega stalnega gledališča, smo se pogovarjali z direktorjem SSG Danijelom Malalanom. Pod novim geslom bo našlo prostor šest novih uprizoritev, med njimi štiri koprodukcije, šest gostujočih predstav v izbirnih sklopih, družinski abonma, abonmajski program za Gorico, izvenabonmajske uprizoritve za otroke in odrasle, šolski abonmaji za vse stopnje.

Poletje bo kot vedno čas za predvpis abonmajev s posebnim popustom, v gledališču pa je tudi čas, ko se delovna ekipa pripravlja na nove umetniške izzive in pogleda na opravljeno delo v pretekli sezoni, ki je ponudila več zadoščenj, kot nam je v pogovoru povedal direktor SSG Danijel Malalan.

Zaključila se je sezona, ki je bila polna zelo različnih doživetij in tudi lepih presenečenj, od stoječih ovacij za vse ponovitve predstave Kakor v nebesih do posebnega izziva dotlej neuprizorjenega teksta Giorgia Pressburgerja V gradu. Kako je vsaka od produkcij zaznamovala program? So odzivi izpolnili vaša pričakovanja?

“Prav gotovo. Lahko bi rekel, da so presegli pričakovanja. Odziv občinstva je bil dober, za posamezne projekte zelo dober. Ob tem bi se rad zahvalil prav vsem, ki so sezono oblikovali, od umetniškega do tehničnega in upravnega sektorja, gostujočim igralcem in umetniškim sodelavcem. Nezanemarljiv podatek je, da ni odpadla niti ena produkcijska predstava SSG, pravočasno pa smo nadomestili dve gostujoči predstavi. Odzivi so bili zelo dobri, zato naj gre zahvala seveda tudi publiki in vsem, ki so SSG obiskali.”

“Cilj in sporočilo gledališča ostaja želja po miru, veri v lepoto, bivanju in sobivanju v smislu proaktivnega sožitja, razumevanja in spoštovanja, zato dovolimo si biti nežno brezmejni!”

Danijel Malalan

direktor Slovenskega stalnega gledališča

Sodelovala sta dva tržaška režiserja, Alessandro Marinuzzi in Franco Però, Tadej Pišek je uprizoril priredbo romana Marka Sosiča. Kako je bila v predstavah in v zasedbah prisotna “tržaška” specifika?

“Na snovanje repertoarja vpliva veliko različnih dejavnikov. Ko se ta sestavlja, se lahko obenem išče skupne imenovalce in povezave med posameznimi projekti. Gotovo je to bila, ob vsebinskih vidikih in sporočilnosti, tudi omenjena tržaškost, ki se je izkazovala preko avtorjev, režiserjev, sodelujočih umetnikov. V tem smislu bo povezovalni element pretekle in nove sezone ravno tržaškost, saj so ustvarjalci projekta Chevap.chef prav vsi Tržačani.”

Mislite, da ste razumeli in tolmačili želje svojega občinstva?

“Hm, upam, da smo. Dejstvo je, da je treba znotraj sezone ponuditi žanrsko raznolike predstave, ki morajo zadovoljiti karseda širok spekter publike in okuse posameznih obiskovalcev. Tako so se žanrsko lahkotnejše predloge izmenjavale z nekoliko zahtevnejšimi, a vendar aktualnimi temami. Dodati je treba, da sta pristop in intenzivnost dela igralk, igralcev in umetniških sodelavcev, ne glede na žanr, vedno izrazito artikulirana in angažirana, kar predstavlja nemajhen napor zaradi predanosti posameznemu projektu.”

“Razumevanje tako imenovanih novih generaciji, kakorkoli jih že imenujejo, Y, Z, A itd., ni preprosto, kar v bistvu nikoli ni bilo. // “Izbire mladih so drugačne, saj je njihovo vodilo, kaj je oziroma kaj naj bi bilo bolj 'cool', ops, po naše 'figo', kjer pa je ta 'figost' izmuzljiva, varljiva in se spreminja zelo hitro. To izhaja tudi iz občasnih pogovorov z njimi. V SSG se tega zavedamo in delamo na tem.”

Družinski abonma je tudi tokrat ponujal velika zadoščenja. Kaj je botrovalo temu uspehu?

“Raznolikost predstav. Znani naslovi oziroma zgodbe, po katerih so predstave nastale, pa tudi vedenje obiskovalcev, da se bodo dobro imeli, da se bodo neobremenjeno družili, sprostili in zabavali, otroci pa še bolj.”

Nekatere predstave so veliko gostovale, druge so bile izbrane za festivalske programe. Katere uprizoritve so izstopale v tem smislu?

“Naštevanje je nehvaležna stvar, saj se velikokrat zgodi, da na kakšno predstavo nehote pozabiš, a glede na vprašanje bi gotovo veljalo omeniti predstave Nekaj v zraku, O snegu in ljubezni ter Mario in Čarodej, ki so uspešno gostovale in še gostujejo v drugih gledališčih, kulturnih domovih in festivalih, ter vse predstave SSG, namenjene najmlajšim, ki ravno tako zastopajo naše gledališče drugje.”

Gledališki koledar se je v zadnjih letih spremenil, saj se dejavnost nadaljuje tudi v poletnih mesecih. Kako je videti poletje 2024 Slovenskega stalnega gledališča?

“Pomembno je, da se dejavnost SSG, kolikor lahko, nadaljuje tudi po končani redni sezoni. Intenzivnejša poletna dejavnost je bila sicer nujna v letih pandemije, a se je obenem izkazala kot dobra poteza. Junijski dnevi se tako izmenjujejo s trženjem dvoran Kulturnega doma in predstavami SSG na raznolikih prizoriščih, kot je skupna pobuda treh mestnih gledališč Let's play v muzeju Sartorio, sodelovanje s PPF, Kaplja soli in nova poletna premiera avtorskega projekta Chevap.chef. Tudi v tem primeru bi se zahvalil vsem, ki omogočajo, da se vse to zgodi.”

Brezmejne nežnosti je naslov nove sezone: kaj pomeni in kako povezuje predstave na sporedu?

“Brezmejnost je to, kar dejansko živimo in kar se nam zadnja leta zdi samo po sebi umevno. Preveč je bilo in je, žal, še vedno, mejnosti in omejenosti, kar so v zadnjih sto letih pogojevali tudi razni -izmi. Žal se je na enega velikokrat pozabljalo: mislim na humanizem, na novo človečanstvo.

Brezmejnost se v gledališkem smislu konkretizira s sodelovanji in koprodukcijami, kot je bila tista s Kosovelovim domom ob obletnici Srečka Kosovela v Sežani, z Mestnim gledališčem Ptuj, z gledališčema La Contrada in Miela, v novi sezoni pa z Italijansko dramo - Dramma Italiano z Reke in Gledališčem Koper, kar je še bolj dragoceno, ker je tudi Hrvaška v EU in ta tri gledališča delujejo v zdaj enotnem in skupnem, večjezičnem prostoru. Na potek nove sezone bodo gotovo vplivala tudi že dobro vpeljana sodelovanja, kot so glasbene matineje z Glasbeno matico in razstavna dejavnost, ki bogati ponudbo in dogajanje v tržaškem Kulturnem domu, kjer bo decembra še posebej slovesno, saj bo takrat minilo šestdeset let od njegovega odprtja.

Cilj in sporočilo gledališča ostaja želja po miru, veri v lepoto, bivanju in sobivanju v smislu proaktivnega sožitja, razumevanja in spoštovanja, zato si dovolimo biti nežno brezmejni!”

Po katerem kriteriju ste izbrali gostujoče predstave?

“Tudi na nabor gostujočih predstav vpliva več dejavnikov, kot so primernost in aktualnost vsebin, povpraševanje, tehnične in finančne zahteve posameznih predstav, možnost izmenjav s predstavami SSG itd.”

Bi mogoče izpostavili en dogodek iz nove sezone?

“Sezono bomo pomenljivo odprli z Büchnerjevo emblematično dramo Woyzeck v režiji Igorja Pisona. Med gostujočimi predstavami bi omenil mogoče Paradiž, ker gre za predstavo brez teksta, kjer igralci nosijo maske in so do konca predstave nerazpoznavni, ter Sabir, mediteransko popotovanje, saj odstira problematiko današnjega časa, ki močno vpliva tudi na domači, vsakdanji družbeni kontekst.”

Kako v gledališki svet uvajate mlajše generacije ?

“To je obenem aktualna, akutna in po svoje tudi izmuzljiva tema, saj ni kriterijev ali smernic, kako bi se privabilo segment mlajše publike, da bi, če že ne redno, vsaj občasno zahajala v gledališča izven organiziranega obiska šolskih skupin. Razumevanje tako imenovanih novih generaciji, kakorkoli jih že imenujejo, Y, Z, A itd., ni preprosto, kar v bistvu nikoli ni bilo. Tu je še jezikovna dimenzija, način sporazumevanja, močen vpliv sodobnih medijev in družbenih omrežji, kjer slovenščina ni ravno na prvem mestu, kar se kaže pri razumevanju dogajanja na odru kot ovira, ki privede do frustracije in odklona. Tudi zaradi tega so izbire mladih drugačne, saj je njihovo vodilo, kaj je oziroma kaj naj bi bilo bolj 'cool', ops, po naše 'figo', kjer pa je ta 'figost' izmuzljiva, varljiva in se spreminja zelo hitro. To izhaja tudi iz občasnih pogovorov z njimi. V SSG se tega zavedamo in delamo na tem. Gotovo bi bila dodana vrednost, recimo, platforma Mladi SSG, predvsem pa gledališka šola, ki bi tistim mladim, ki jih tovrstna umetnost zanima, omogočala proaktivno sodelovanje in izražanje lastnega jaza.”

Kaj ste se naučili o tem gledališču in njegovi publiki v letih vodenja SSG?

“Iz vsake izkušnje in z opravljene poti se posameznik uči. To je gotovo nadgradnja in obenem nadaljevanje dosedanjega dela z novim razumevanjem prejšnjega delovanja in drugačnim pojmovanjem gledališke umetnosti in poslanstva, ki ga ta opravlja. Naj bo tudi v tem primeru in tokrat vodilo brezmejnost, ki usmerja na nove, mogoče še neraziskane poti.”

---