Odkar so pred nekaj tedni odprle bar, je ta postal pravi magnet za obiskovalce. Kdo pa ne bi rad spil sveže točenega piva, ki ga postreže nuna? Sestre so po svoje tako nadaljevale izročila drugih redov, ki so že v srednjem veku po Evropi varili svoje pivo in pripravljali druge zvarke. Razlika je le ta, da so šle one korak dlje. Svoj bar namreč izkoriščajo tudi kot prostor, kjer poskušajo Boga in vero približati ljudem. Evangelizacija očitno lažje poteka z vrčkom hmeljevega zvarka v roki. »Veliko ljudi bi mislilo, da je to nenavadno, ker tega še nikoli niso videli. Toda, veste, pitje piva ni greh,« pravi sestra Guadalupe, ki jo veseli, da so vrata bara odprla tudi novo priložnost za evangelizacijo. Osemnajst sester se je v tamkajšnji samostan priselilo šele pred slabima dvema letoma, da bi skrbele za starejše menihe. Toda sestre niso prevzele zgolj skrbi za svoje moške kolege, kmalu so tudi ugotovile, da lahko samostan in tamkajšnje stare prostore, kjer so se ob pijači sestajali menihi, bolje izkoristijo. Seveda so sestre v svojih odpravah za točilnimi pulti paša za oči. Nekaj, česar ne vidiš vsak dan. In tako se verjetno v Baskiji piše še ena gastronomska zgodba o uspehu. Materini hiši, kot so poimenovale svoj bar, verjetno še ne bo tako hitro zmanjkalo gostov.