To pa ne velja za lik kavboja kot takega. Kavboj oziroma revolveraš, kar je sicer napačno enačenje, saj je v prvem primeru šlo za zganjalca goveda, v drugem pa za izobčenca, kot je bil denimo Billy the Kid, je bil eden prvih, če ne prvi popkulturni junak, ki so ga ZDA plasirale v svet. Letos se slavi tudi 130 let prvega westerna (z zgodbo), za katerega se šteje nemi film Veliki rop poštnega vlaka iz leta 1903. Že pred filmskimi upodobitvami so tako po ZDA kot po Evropi krožile v živo uprizarjane predstave na temo Divjega zahoda, najslavnejši tovrsten cirkus pa je vodil prav tako razvpit Buffalo Bill, ki je med letoma 1887 in 1892 devetkrat gostoval v Evropi. Naj omenimo še to, da je Nemec Karl May, eden najbolj komercialnih piscev vseh časov, knjigo Old Firehand objavil leta 1875, prvega Vinnetouja pa leta 1878.
Tudi prva v ZDA slavna western glasbena zasedba Otto Gray and his Oklahoma Cowboys je v osnovi izšla iz predstave Buffalo Billa. Delovali so med letoma 1926 in 1931, ena najbolj priljubljenih skladb iz njihovega programa pa je bil do dandanašnjih dni radijsko pogosto predvajan gospel hit Midnight Special. Leta 1925 se je začela tudi Grand Ole Opry, ključna radijska oddaja country glasbe in institucija te glasbe, ki pa je na nacionalno radijsko frekvenco prišla leta 1939. Istega leta se je za izročilo countryja zgodila še ena pomembna stvar: v kinodvorane je prišel western Poštna kočija z Johnom Waynom v glavni vlogi, prvi hit western filmov. In leta 1939 je Hank Williams postal profesionalni glasbenik.
Alkoholizem in nezanesljivost
Leta 1923 rojen Hiram Williams, ki se je v Hanka preimenoval leta 1937, torej ni spadal v prvo generacijo pojočih kavbojev, a kot vsak žanr je tudi ameriški country potreboval prelomno osebo. Njega, ki je doseg žanra prestavil onkraj meja ruralnega občinstva. Odrasel je v Alabami kot potomec matere organistke in očeta strojevodje, ki pa je kot vojak v prvi svetovni vojni postal invalid, zaradi česar je družino s težavo preživljala mati. Tudi mali Williams se je rodil s poškodbo hrbtenice, zaradi katere je vse življenje trpel bolečine, kar je bil tudi razlog, da je postal odvisen od protibolečinskih sredstev, vključno z morfijem, in od alkohola. To je pozneje tudi pripomoglo k slovesu prvega belopoltega ameriškega pop junaka, ki je umrl prehitro.
Kitare se je pri devetih letih naučil igrati od temnopoltega blues kitarista Rufusa Payna iz mesta Greenwood v Alabami. Leta 1937 je mati Williams družino preselila v Montgomery, torej v taisto mesto, v katerem je kot pastor deloval Martin Luther King in kjer se je leta 1955 zgodila prva akcija (bojkot javnega prevoza) v boju za državljanske pravice temnopoltih. A Williams tega ni doživel. Sprva je igral na ulici, še najraje na pločniku pred lokalno radijsko postajo, kjer so ga slišali in povabili v studio. Kot velik ljubitelj western filmov je spremljevalno zasedbo poimenoval Drifting Cowboys in začel nastopati po Alabami, vendar so konec leta 1941, po vstopu ZDA v drugo svetovno vojno, člane zasedbe rekrutirali v vojsko. On zaradi dodatne poškodbe hrbta, ki jo je dobil ob padcu z bika, ki ga je jahal na rodeu, ni bil vpoklican.
Nadaljeval je glasbeno kariero, vendar je znotraj glasbene scene tudi že postal razvpit po alkoholizmu in nezanesljivosti. Roy Acuff, starejši kolega iz prve generacije country glasbenikov, imenovan tudi Kralj country glasbe, je Williamsu leta 1942, ko je ta zaradi alkoholizma izgubil radijsko oddajo oziroma prekinil glasbeno kariero, dejal: »Imaš glas za milijon dolarjev, vendar možgane za 10 centov.« Potem ko se je med drugim preživljal z delom v ladjedelnici, se je na pobudo in ob pomoči druge soproge leta 1945 vrnil h glasbi. Obenem je začel pisati lastno glasbo z neposrednimi in temnimi besedili. Čeprav so ga leta 1946 na Grand Ole Opry zavrnili, predvsem njegova soproga ni odnehala. Istega leta mu je priskrbela podpis pogodbe z založbo Sterling, po razmeroma uspešnih šestih skladbah za njih pa novo pogodbo z založbo Metro-Goldwyn-Mayer. Pri tej je leta 1947 izdal prvi velik hit Move It On Over, skladbo, ki jo je kasneje priredil Bill Haley in velja za primer protorock'n'roll glasbe. Leta 1949 so ga končno sprejeli v oddajo Grand Ole Opry, z njimi je šel tudi na evropsko turnejo, na Billboardovi lestvici pa je med prvih pet nanizal pet skladb, vključno z zmagovito Lovesick Blues.
Gostilniški pretep
V nadaljevanju se ni ustavljal. Vrhunec je njegova kariera dosegla leta 1951, ko je posnel zimzelena hita Cold, Cold Heart inHey, Good Lookin, pa tudi prvi album Hank Williams Sings. A zgodilo se je še nekaj. Priredbo Cold, Cold Heart je leta 1951 v šlagerskem stilu posnel tudi Tony Bennet in zavzel vrh Billboardove lestvice. Williams je prišel na nacionalno televizijsko mrežo. A sočasno z vse večjo uspešnostjo je imel vse večje težave z alkoholom in opiati. Leta 1952, ko je posnel globalno najbolj znano avtorsko skladbo Jambalaya, je bil zaradi alkoholizma odpuščen iz Grand Ole Opry, obenem se je drugič ločil in tretjič poročil. Istega leta je posnel Your Cheatin' Heart, enega največjih standardov country glasbe vseh časov oziroma eno izmed enajstih skladb, s katerimi je osvojil vrh lestvice. Your Cheating Heart je obenem prva skladba izmed številnih, ki so postale hit posthumno, v kar je treba všteti tudi I Saw the Light, ki jo je posnel že leta 1948.
Še ne 30-leten je zaradi srčnega infarkta umrl v avtomobilu na poti na koncert, svoje pa so domnevno prispevale tudi poškodbe, pridobljene v gostilniškem pretepu nekaj dni prej. Naslov zadnje skladbe, ki jo je izdal za časa svojega življenja, je I'll Never Get Out of This World Alive. Na njegovem pogrebu v Montgomeryju se je zbralo 25.000 ljudi, njegov lik in delo pa sta se bolj kot za časa njegovega življenja tržila posthumno in se še vedno tržita. Od dobrih 500 naslovov nosilcev zvokov z njegovim imenom, kolikor jih je izšlo do sedaj, je za časa življenja doživel izid zgolj enega lastnega albuma.
