Združenje Železnodobna pot po Podonavju, ki ga je pred dobrim letom ustanovilo enajst partnerjev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, je rezultat večletnega sodelovanja različnih institucij, ki se ukvarjajo z arheološko dediščino. Med slovenskimi ustanovitelji združenja, ki ima sedež v Arheološkem muzeju v Zagrebu, je poleg Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tudi Dolenjski muzej Novo mesto, ki je s svojimi izjemnimi najdbami, ki jih hrani, pomembna točka na tej železnodobni poti. Železnodobna pot po Podonavju je prejela tudi prestižni certifikat Kulturna pot Sveta Evrope in se tako pridružila dosedanjim 44 potem Sveta Evrope.
Arheološko dediščino približati širši javnosti
Kot pojasnjuje Matija Črešnar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je Železnodobna pot po Podonavju prvi sad tega, kar želijo partnerji doseči – to je arheološko dediščino predstaviti širši javnosti. »Povezati želimo dediščino in turizem, oblikovati turistične produkte, ki bodo ljudem jasno pokazali, da je arheološka dediščina vse prej kot mrtva, da je polna podatkov, ki jih lahko uporabimo tudi dandanes, da ljudem predstavimo, kako so živeli v preteklosti, s čim so se ukvarjali.«
Po Črešnarjevih besedah ne gre le za bogate predmete, ampak za cele krajine z ogromnimi naselbinami, bogatimi grobišči, izrabljali so svoje danosti, naravo in živeli v sozvočju z njo. »Prav to želimo ljudem pokazati, kako lahko tudi danes črpamo iz preteklosti. Turist, ki obišče arheološko dediščino v muzeju, pogosto želi videti, od kod izvirajo te najdbe, želi obiskati najdišče. Danes vemo ogromno o ljudeh v železni dobi in njihovem življenju. In take zgodbe, ki temeljijo na trdnih, znanstvenih dokazih, podpira tudi Svet Evrope.«
Revolucionarna železna doba
Železna doba, ki je trajala od konca 9. stoletja do konca 1. stoletja pred našim štetjem, je prinesla cel kup sprememb in novosti na več ravneh. Železo je bilo izjemna inovacija. Orožje in orodje iz železa sta mnogo trša in drugače uporabna kot denimo najdbe iz brona, pojasnjuje Črešnar. »Pa tudi v sami družbi se je nekaj spremenilo. Ljudi so začeli drugače pokopavati, torej so se tudi verski pogledi v tistem času spremenili, drugače so začeli gledati na smrt, v grobove so polagali zelo bogate najdbe. Veliko so trgovali z zahodnim Balkanom, Panonijo, Italijo, Etrurijo. Tako lahko zgodbo na teh številnih trdnih dokazih tudi sestavimo. Ravno zato je železna doba tako zanimiva.«
Po besedah Petre Stipančić, kustosinje Dolenjskega muzeja, ki je eden od soustanoviteljev omenjenega združenja, v muzeju hranijo bogato arheološko dediščino železne dobe. »Hranimo, proučujemo in skrbimo za te izjemne arheološke najdbe. Z različnimi projekti, razstavami, strokovnim raziskavami, analizami najdb in tudi prireditvami za širšo javnost skušamo promovirati arheologijo ter jo približati lokalnemu in širšemu prebivalstvu.«
Naslednji korak: povezovanje s turističnimi partnerji
Pomembna železnodobna najdišča na Dolenjskem so denimo Kapiteljska njiva, Kandija, Cvinger pri Dolenjskih Toplicah, kjer je arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ že pred leti uredil prvo arheološko pot v Sloveniji. Kot pravi Stipančićeva, so torej temelji postavljeni, naslednji korak je povezovanje s turističnimi partnerji in drugimi deležniki, ki bi arheološko dediščino in omenjeno pot spromovirali in jo na poljuden način predstavili širši javnosti.
Kot pravi ravnatelj Arheološkega muzeja v Zagrebu Sanjin Mihelić, transnacionalna kulturna pot omogoča skupno predstavitev, promocijo, trženje arheoloških krajin, najdišč, muzejev, ki predstavljajo železnodobno dediščino v Podonavju, in s tem tudi njihovo večjo prepoznavnost. V Železnodobno pot je trenutno vključenih 25 pridruženih članov iz šestih držav. Po Mihelićevih besedah naj bi končno število držav naraslo na enajst, število članov pa na več sto.