Benedikt XVI. se je rodil 16. aprila 1927 v bavarskem Marktlu kot Joseph Alois Ratzinger, sin policista, ki je bil zagrizen protinacist. Leta 1937 se je oče upokojil in preselili so se v Traunstein. Ko je Joseph leta 1941 dopolnil 14 let, se je pridružil Hitlerjevi mladini, saj je bila včlanitev obvezna; a zavrnil je vse zadolžitve in se ni hotel udeleževati srečanj. Leta 1943 so ga vpoklicali v protizračno obrambo, nakar je bil poslan na pehotno urjenje in premeščen na mejo z Madžarsko. V začetku maja 1945 je dezertiral; po nemški kapitulaciji je bil zaprt v zavezniškem ujetniškem taborišču, kjer je hodil na denacifikacijska srečanja. Izpuščen je bil na začetku junija 1945. Z bratom Georgom sta se istočasno vpisala v semenišče in bila 29. junija 1951 posvečena v duhovnika.

Papež Frančišek med srečanjem s častno upokojenim predhodnikom Benediktom XVI. novembra 2020 FOTO: Vatican Media/Reuters

Joseph Ratzinger je bil profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965). Papež Pavel VI. ga je 24. marca 1977 imenoval za nadškofa Münchna in Freisinga. Bil je prvi škofijski duhovnik, ki mu je bila po osemdesetih letih zaupana pastirska služba v tej veliki bavarski škofiji. Pavel VI. ga je 27. junija 1977 imenoval za kardinala. Naslednji papež Janez Pavel II. ga je 25. novembra 1981 imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papeške komisije in Papeške mednarodne teološke komisije. Šestega novembra 1998 je postal poddekan kardinalskega zbora, 30. novembra 2002 pa je sveti oče potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora.

Papeževanje in odstop

Po smrti Janeza Pavla II. so ga na konklavu 19. aprila 2005 izvolili za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. Pontifikat je uradno začel z nedeljsko sveto mašo 24. aprila, 8. maja pa je prevzel še zadnjo dolžnost kot novi papež – postal je rimski škof. Benedikt XVI. je o možnosti odstopa razmišljal že leta 2010, ko je dejal, da si lahko predstavlja, da bi se zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal papeževanju. Enajstega februarja 2013 je presenetil z novico, da bo 28. februarja odstopil. V utemeljitvi je povedal: »Ko sem večkrat svojo vest preizkusil pred Bogom, sem spoznal, da moja moč zaradi visoke starosti ni več takšna, da bi ustrezala zahtevnosti službe svetega Petra. V današnjem svetu, v katerem se spremembe dogajajo zelo hitro, je treba imeti tako moč duha in telesa, a mene sta obe v zadnjih mesecih počasi zapustili do te mere, da sem spoznal, da nisem več sposoben opravljati službe, ki mi je bila zaupana.«

Benedikta XVI. so pokopali v baziliki sv. Petra v Rimu. FOTO: Vatican Media/Reuters

Benedikt XVI. je postal prvi papež po Gregorju XII. leta 1415, ki je odstopil, in prvi po Celestinu V. leta 1294, ki je to storil prostovoljno. Po odstopu je nosil naziv papa emeritus (častno upokojeni), ohranil je bela papeška oblačila in še naprej se ga je naslavljalo z vaša svetost. V javnosti se je le redko pojavljal, politike in potez svojega naslednika, papeža Frančiška, pa ni želel komentirati, s čimer je spoštoval svojo zavezo, da mu bo podložen. Umrl je v 96. letu starosti, na zadnji dan leta 2022 v samostanu Matere Cerkve v Vatikanu, kjer je živel po upokojitvi. Pokopali so ga 5. januarja 2023 v kripti bazilike sv. Petra na njegovo željo v grobnici, kjer je bil prvotno pokopan Janez Pavel II.