Agencija za varnost prometa RS je organizirala okroglo mizo, na kateri so predstavniki ustanov, društev in agencij predstavili težave in nevarnosti, s katerimi se zaradi reklamnih panojev soočamo udeleženci prometa.
Predstavnik AVP Sebastijan Turk je predstavil rezultate raziskave, ki so jo pri agenciji izvedli med 23. septembrom in 6. decembrom lanskega leta. Nanjo se je odzvalo 2.626 ljudi, ki so odgovorili na dvanajst vprašanj o tem, kaj menijo o vplivu reklamnih panojev na njihovo dojemanje prometne varnosti.
Na vprašanje, kako pogosto opazijo reklamne panoje ob cestah, je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo, da jih opazijo pogosto. 36 odstotkov jih opazi vedno, 13 občasno, 4 pa redko. Kar 84odsotkov voznikov torej panoje zaznava redno, kar pomeni, da so močan vizualni dražljaj, ki lahko vpliva na pozornost in varnost prometa.
43 odstotkov vprašanih pravi, da jih vsi panoji enako pritegnejo, dobra petina pa jih doda, da jih najbolj pritegnejo osvetljeni panoji. 32 odstotkov jih meni, da so najbolj privlačni panoji s svetlobnimi učinki, 31 odstotkov jih zazna grafike in slike, 28 odstotkov pa jih meni, da je ključna velikost panoja.
Na vprašanje, če panoji zmotijo njihovo osredotočenost na vožnjo, je 68 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, 22 odstotkov panoji zmotijo občasno, 9 odstotkov zelo redko. 63 odstotkov jih meni, da je vpliv panojev na njihovo koncentracijo zelo negativen. 62 odstotkov jih meni, da jih panoji pogosto odvračajo od spremljanja prometne signalizacije, 24 pa, da jih občasno. 40 odstotkov jih prizna, da zaradi panojev kdaj tudi niso opazili prometnega znaka, 31 odstotkov pa jih je imelo tudi hude težave z nevarnostjo nesreče.
Raziskava je pokazala tudi, da so panoji najbolj moteči na mestnih cestah in v križiščih, kjer je potrebna povečana pozornost. Po mnenju večine za ogled panoja izgubijo sekundo ali dve, petina pa jih meni, da jih opazujejo dlje časa. 74 odstotkov vprašanih meni, da bi omejitev panojev izdatno izboljšala varnost prometa, kar 91 odstotkov pa bi jih podprlo morebitno prepoved oglaševanja s panoji ob cestah.
Nemoč dejavnikov
Gordana Grahek iz sektorja za upravljanje cest pri DRCI, je povedala, da bo pol dela opravljenega, če se ob cestah izven naselij ne bo dovolilo postaviti reklamnih panojev. Oni soglasij izven naselij ne dajejo, saj zakon to prepoveduje. V naseljih pa je glavno merilo za to prostorski akt. Upošteva se ureditev vsake posamezne občine. Od vlagateljev zahtevkov za postavitev oglasnih panojev sicer zahtevajo načrt, ki ga pripravi prometni inženir, in mora biti oglasni pano postavljen na mestu, kjer ne ogroža prometne varnosti.
Dodaja, da ko oni enkrat dajo soglasje za postavitev panoja, na njegovo vsebino, ki se menja, nimajo več nadzora. Tega namreč izvajajo občinski redarji in policija. Pri sektorju menijo tudi, da cesta ni prostor za oglaševanje, vendar pa v primeru, da se lokalne skupnosti s tem strinjajo, lahko podajo soglasje za njihovo postavitev. Na zemljiščih v lasti direkcije za ceste pa panojev ne dovolijo.
Nataša Kovše z oddelka za prometno varnost pri DARS je izpostavila dejstvo, da pri njih ne dajejo soglasij za postavitev panojev v varovalnem pasu, ki je ob avtocestah širok 40, ob hitrih cestah pa 35 metrov. Večina oglaševalnih panojev je zato postavljena izven varovalnega pasu, kjer pa na njihovo postavitev nimajo vpliva.
Kovše pravi, da so rezultati, ko gre za vpliv panojev na dogajanje v prometu, zelo zaskrbljujoči. Lansko leto, ko je bila statistika varnosti na avtocestah sicer zelo dobra, so imeli sedem nesreč s smrtnim izidom in za štiri od teh lahko rečejo, da je do njih prišlo zaradi motenj pozornosti voznika, ki bi bile lahko tudi posledica panojev. Opažajo tudi, da se število in zahtevnost informacij na panojih povečuje, panoji posegajo v območja prometne signalizacije, v določenih primerih pa so zaradi nekakovostne izvedbe celo fizično posegli v varnost prometa.
Zato si pri DARS prizadevajo, da bi v zakonodajo vključili predpise, ki bi določali, da objekti za oglaševanje v vidnem polju avtocest ne bi smeli biti vidni, izrecno pa bi prepovedali njihovo osvetlitev.
Ureditve postavljanja oglasnih panojev so se v zadnjem času temeljito lotili v občini Kranjska gora, ki je bila v preteklosti na tem področju zelo slab zgled. Županja Henrika Zupan pravi, da so se v občini reševanje te problematike lotili predvsem zaradi povečanja varnosti na cestah, prav tako pa tudi zaradi pričakovanj prebivalcev in obiskovalcev, ki si želijo vizualne razbremenitve krajine.
Aprila 2024 so sprejeli odlok, s katerim so želeli omejiti oglaševanje, s čimer poskušajo izboljšati tudi odnos do naravne in kulturne dediščine njihove občine. Na težavo so opozorili tudi v lokalnem časopisju in stopili direktno do lastnikov agencij, ki oglašujejo na panojih. Želijo si, da bi krajani in obiskovalci uživali v naravni krajini, ki je ne bi motili panoji. Postopki odstranjevanja oglasnih panojev so v teku, v prostorskem načrtu pa so določili lokacije, kjer bodo panoji lahko postavljeni. Zadeve se sicer premikajo počasi, vendar ne bodo odnehali, pravi kranjskogorska županja.
Nepričakovani dogodek
Psihološki pogled na reklamne panoje je predstavil prof. dr. Marko Polič. Pravi, da so prometne nezgode, ki niso posledica pijanosti ali objestne vožnje, ampak nastanejo ob normalni uporabi cest, predvsem posledica nepričakovanega dogodka, ko se zgodi nekaj, česar voznik ne pričakuje. Na cestah vozimo hitreje, kot pa je naša naravna danost. Peš denimo hodimo do 10 kilometrov na uro, z avtomobili pa dosegamo hitrosti nad 100 kilometrov na uro. Zato mora biti promet urejen zelo predvidljivo, saj lahko vsak nepričakovan dogodek privede do nezgode.
Številne raziskave so pokazale, da do nezgod večinoma pride zaradi nepozornosti. Vozniki preprosto ne opazijo ovir in motenj, ker so naše pozornostne zmogljivosti omejene. V določenem času lahko predelamo določeno količino dražljajev, sicer preprosto odpovemo, in temu je ureditev cestnega sistema prilagojena. Oglasni panoji pa so namenjeni prav pritegovanju naše pozornosti, zato moramo biti pri njihovem postavljanju zelo previdni.
S terenskimi poskusi, ko so vozniki dejansko vozili na avtocesti, so ugotovili, da tretjino časa vozniki gledajo naokoli, torej niso zares pozorni na promet. Težava nastopi, če se tedaj na cesti pojavi nepredvidljiv dražljaj. Voznik je lahko naenkrat preobremenjen, kar lahko privede do nezgode. Izpostavlja tudi nekatera križišča, ki so že v osnovi opremljena z množico prometnih znakov, ki lahko vozika zbegajo že sami po sebi, če k temu dodamo še reklamne panoje, pa je nevarnost nepredvidljivega dogodka še večja. K postavljanju oglasnih panojev bi zato morali pristopiti previdno.
Direktorica Inšpektorata RS za infrastrukturo Metka Kuhar opozarja, da trenutno dogajanje ob državnih cestah in avtocestah pokriva 10 inšpektorjev, ki imajo težave zaradi množice nelegalnih reklamnih panojev. Na lokacijah, kjer jih odstranijo, se zaradi atraktivnosti čez nekaj časa spet pojavijo. Oglaševalci so tudi iznajdljivi, saj se iz varovalnih pasov denimo selijo na kmetijska območja, kar oteži možnosti za ukrepanje.
Postopki za odstranitev nedovoljenih panojev so sicer zelo zahtevni, težave imajo z vročanjem dokumentov, po drugi strani pa k rešitvi težav pogosto pripomorejo visoke globe. Težava je tudi v tem, da postopki povprečno trajajo šest mesecev.
Podobne izkušnje imajo tudi na Inšpektoratu RS za kmetijstvo. Višji svetnik Igor Hebat ugotavlja, da inšpekcijski postopki, če je vse v redu, trajajo od enega do šest mesecev, če pa pride do zapletov, pa lahko tudi več kot pet let. Pri postopkih morajo biti tudi iznajdljivi in se večinoma zatekajo k izhodišču, da je treba kmetijska zemljišča in kmetijske objekte uporabljati izključno v kmetijske namene.
Navedel je tudi primer, kako se lastniki oglasnih panojev izogibajo odgovornosti z razdelitvijo lastništva. Konstrukcija panoja je v lasti podjetja A, plakat ima podjetje B, oglaševanje pa izvaja podjetje C. Ker je podjetje lastnik konstrukcije pogosto registrirano v tujih državah, je delo 23 kmetijskih inšpektorjev, ki pokrivajo celotno Slovenijo, še dodatno oteženo, saj morajo vsako odločbo fizično vročiti zavezancem.
Več kot 20 panojev v križišču
Na okrogli mizi je svoj pogled predstavil tudi Robert Hočevar, predstavnik civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Pravi, da kot uporabniki javnega prostora opažajo razliko med ureditvijo v tujini, s tem ima v mislih zahodno Evropo, in pri nas. Kot mejo navaja predor Karavanke. Na severni strani je avtocesta brez komercialnih oglasov, na južni pa je situacija drugačna in naletimo na cela polja oglasnih panojev. Meni, da bi se morali zgledovati po urejenih državah. Zahteva, da država uredi stanje, saj moramo ljudem zagotavljati varnost in tudi normalen pogled na Slovenijo.
Problem je tudi oglaševanje v mestih, saj lahko občine postavljajo svoja merila. Pravi, da ima občutek, da predvsem mestne občine med seboj tekmujejo, katera bo imela več oglasov in ne, katera bo z omejevanjem oglaševanja občanom ponudila boljšo kakovost bivanja. Kot primer je izpostavil Ljubljano, kjer je na nekem križišču z ene točke naštel 28 oglasnih panojev.
Od leta 2019 so bili povezani tudi s poslanskimi skupinami. Vse so se sicer z nimi strinjale, da je treba urediti težavo, naredile pa niso nič in prekinile stik z njimi. Izpostavlja tudi zakone, ki jih je leta 2020 obravnavala prejšnja slovenska vlada in bi spremenili ureditev oglaševanja z razširitvijo varnostnega pasu avtocest za 50 metrov, prepovedjo oglaševanja na kmetijskih zemljiščih in prenosom odgovornosti na lastnika zemljišča in drugimi ukrepi, ki bi močno olajšali postopke, vendar se do zdaj ni veliko spremenilo.
Drugačen pogled je predstavil direktor agencije Amicus Primož Kapus. Pravi, da si resni oglaševalci želijo, da bi bilo to področje bolje urejeno, saj ne želijo biti talci postavitev na črno. Izpostavlja, da trenutno stanje ogroža dejavnost tistih, ki se z oglaševanjem resno ukvarjajo, in tudi dejstvo, da je oglaševanje gibalo razvoja gospodarstva, kulture in športa, brez katerega ne bi bilo teh dejavnosti.
Pravi, da je zakonodaja, ki pri nas ureja oglaševanje, primerljiva z zahodnimi zakonodajami, v marsikaterem pogledu pa je celo strožja. Na kmetijskih zemljiščih je že 23 let prepovedano postavljanje panojev. Imamo torej ustrezne predpise, ki pa se jih ne upošteva. Dodaja, da pošteni oglaševalci ne bi smeli biti žrtev neurejenega stanja.
Strinja se tudi s tem, da je treba določiti kakovost informacij na oglasnih panojih. Človek lahko zazna tri informacije, četrte ne več. Kar se tiče motenj pozornosti, pa plakati gotovo niso glavna težava, saj so raziskave pokazale, da je do 70 odstotkov prometnih nesreč prišlo zaradi nepravilne uporabe mobilnih telefonov, pomembna faktorja pa sta tudi alkohol in hitrost.
Na koncu odločevalcem svetuje, da najprej s površin odstranimo nelegalno postavljene oglasne panoje, potem pa ocenimo situacijo. Sicer bodo kaznovani tisti, ki se z oglaševanjem ukvarjajo v skladu s pravili, ne pa tisti, ki oglasne panoje postavljajo nelegalno.
Če se jaz dobro spomnim , je bil zakon po katerem ni bilo mogoče reklam postavljati ob cestah , kot so postavljeni prometni znaki ampak stran ne vem več kolk metrov od prometne površine .
V mestih in 100 m od prometnic prepovedati panoje. Svetleče panoje absolutno prepovedati. Po svetu je tako: več anarhije, več reklamnih panojev (več korupcije).
Podprl bi politiko, ki bi si upala zagristi v ta oglaševalski lobij. Naj nekdo strokovno obrazloži pomen tega vsiljenega oglaševanja od katerega potrošnik nima večje koristi. Kaj bodo oglaševali ko, če pride resnično do vojne. Verjetno bi svet obstal že,… ...prikaži več če bi se zakonsko bolj omejilo reklamiranje..