Muzej Doblar je poklon reki Soči, hidroelektrarni Doblar in generacijam zaposlenih, ki so ohranjale industrijsko dediščino

Družba Soške elektrarne Nova Gorica je v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica danes v leta 1938 dokončani strojnični zgradbi HE Doblar odprla Muzej Doblar. Razstava, ki je zgled sodelovanja gospodarstva in kulture, pripoveduje o bogati tehniški dediščini doline Soče od prvih mlinov, žag in splavov do prvih turbin na Soči, ki so med obema vojnama prinesle električno energijo in omogočile razvoj regije.

Razstava govori tudi o pomenu varovanja reke Soče in rabi 
obnovljivih virov energije.  Foto: Luca Carlevaris
Razstava govori tudi o pomenu varovanja reke Soče in rabi obnovljivih virov energije.  Foto: Luca Carlevaris

DOBLAR > Mlinov, žag in splavov že dolgo ni več, v strojnični zgradbi hidroelektrarne Doblar (HE Doblar), ki je najstarejša še vedno delujoča hidroelektrarna na reki Soči, pa bo odslej na bogato industrijsko dediščino in na razvoj energetske oskrbe Posočja opozarjal muzej energetike in obnovljivih virov energije.

Kot poudarjajo v družbi Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), ki upravlja HE Doblar in skrbi za ohranjanje dediščine, je Muzej Doblar poklon reki Soči, hidroelektrarni Doblar in generacijam predanih zaposlenih, ki so skozi desetletja ohranjali izjemen primer industrijske dediščine, ki še danes proizvaja energijo iz enega najbolj čistih obnovljivih virov. Stalna razstava, ki se bo v prihodnosti iz stavbe razširila tudi na dvorišče, kjer bodo postavili večje razstavne primerke, je skupen projekt družbe SENG in Zavoda GO! 2025 z imenom Soča, vir energije, ki je del uradnega programa EPK.

HE Doblar je bila ob izgradnji leta 1939 ena najmodernejših hidroelektrarn na svetu, danes pa je ena starejših hidroelektrarn v Sloveniji, ki neprekinjeno obratujejo. Upravljajo jo Soške elektrarne Nova Gorica.

Razstava o dediščini in razvoju

Hidroelektrarna (HE) Doblar je bila ob odprtju leta 1938 ena najsodobnejših hidroelektrarn tistega časa. Strojnična zgradba še danes priča o pomenu tega energetskega objekta. Skupaj z nekaj kilometrov oddaljeno pregrado v Podselu pričata o pomenu hidroenergetskih objektov v regiji in njuni vlogi pri oskrbi z električno energijo.

“Tovrstni industrijski objekti ne morejo biti sami sebi namen. Sodobne družbe morajo svojo dejavnost transparentno deliti z okoljem, v katerem so. Zato smo se odločili, da odpremo tehnološki del, da prispevamo nekaj lokalni skupnosti in širši javnosti. Namen tega muzeja je tudi edukativne narave. Poleg nas je elektrarna, ki izkorišča vodni potencial, v bližini je edina črpalna hidroelektrarna v Sloveniji, ki je tehnološki ponos naše družbe. Na obodu zgornjega jezera črpalne elektrarne se zaključuje sončna elektrarna ... Lahko rečemo, da je ta muzej začetek prikazovanja neke celote pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov,” je na novinarski konferenci ob odprtju Muzeja Doblar povedal generalni direktor SENG Mitja Gorjan. Ureditev muzeja v stavbi, ki je že sama po sebi del tehniške in arhitekturne dediščine, je stala 280.000 evrov, večino denarja je zagotovil SENG, 75.000 evrov so za stalno razstavo dobili iz naslova EPK.

Mitja Gorjan

generalni direktor SENG

“Ta muzej je začetek prikazovanja neke celote pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov.”

Sodelovanje gospodarstva in kulture

Kot je danes poudarila direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek, Muzej Doblar ni pomemben le zaradi izjemne vsebine, ampak tudi kot dober zgled sodelovanja med gospodarstvom in kulturo. “Izjemen kulturno-turistični potencial našega brezmejnega območja s čudovito naravo in bogato zgodovino ne bi mogel biti bolje zajet v enoten projekt. Muzej Doblar - Soča, vir energije povezuje tehniško dediščino in izjemno naravo doline reke Soče ter ponuja obiskovalcem vseh starosti in zanimanj prostor za raziskovanje,” je povedala Mija Lorbek in dodala, da je projekt Soča, vir energije navdih tudi za druge umetnike, ter napovedala, da bo muzej gostil pomembne umetniške dogodke tako letos kot tudi prihodnje leto.

“Muzej Doblar predstavlja odličen primer, kako gospodarska družba ne samo skrbi za ohranjanje kulturne dediščine temveč to tudi predstavlja širši javnosti, s posebnim poudarkom na vlogi elektroenergetskih objektov pri razvoju Posočja, Primorske in širše regije. Na ministrstvu za kulturo smo zadovoljni, da s podporo Evropski prestolnici kulture prispevamo k razvoju kulturnih projektov, ki bodo trajno na voljo javnosti tudi po letu 2025,” je ob odprtju izpostavil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Privlačen za širok krog obiskovalcev

Muzej, ki bo namenjen širokemu krogu obiskovalcev, šolski mladini, tehničnim strokovnjakom, turistom in vsem, ki jih zanima preplet narave, kulture in tehničnega napredka, je zasnovan večplastno. “Razstava kronološko vodi od začetkov, ko je človek iskal sožitje z reko Sočo, in sledi omembam elektrarn in drugih industrijskih objektov na reki Soči ter posebej opisuje nastanek HE Doblar, ki je bila simbolično odprta leta 1938, delovati pa je začela leta 1939. Razstava izobražuje o pomenu in varovanju reke Soče, obenem pa skozi pedagoški pristop poudarja trajnostno uporabo energetskih virov,” je povedala avtorica vsebinske zasnove dr. Kaja Širok.

Pri zasnovi stalne razstave so poleg arhiva in originalnih maket, ki jih hrani SENG, uporabili arhivsko gradivo iz Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, Goriškega muzeja, Arhiva IUAV Benetke, zbirko Bonfanti in tudi fotografije iz zasebne zbirke družine Mignozzi, pri postavitvi razstave je sodeloval tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Za oblikovno podobno razstave je poskrbela ekipa pod vodstvom Mojce Turk Avsec. Razstavo si je mogoče ogledati po predhodni najavi na spletni strani SENG.


Najbolj brano