Reforma osnovnega šolstva: obvezen NPZ, spremembe podaljšanega bivanja in varstva

NPZ-ji: Stara stvar v novi preobleki

Tako imenovani NPZ-ji bodo po novem obvezni po vsaki triadi. Ob koncu devetega, šestega in tretjega razreda. Ali je za otroke, ki so komaj začeli dobivati številčne ocene, prezgodaj za tovrstno ocenjevanje? Mnenja so deljena, za 24UR Fokus pojasnjuje ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič: "Za otroke sami testi niso stres, ker jih znajo učitelji na prijazen način pripraviti nanje, saj oni že od prvega razreda rešujejo uganke in podobno. Ampak se vprašam, kako bodo starši vzeli to, ko bodo testi obvezni. Koliko je pa tvoj pisal? Ja, moj je bil pa boljši. S tem bodo napsihirali te male uboge otroke, čeprav je to čisto nepotrebno."

NPZ-ji v 9. razredu bodo šteli tudi pri vpisu v srednjo šolo. Če zdaj torej velja, da štejejo točke pri 11 predmetih v 7. razredu, pri 13 predmetih v 8. in 11 predmetih v 9. razredu – če ima učenec vsa tri leta pri vseh predmetih zaključene petice, zbere 175 točk – bodo zdaj veljale točke in rezultati NPZ-jev. Ti so se zdaj upoštevali le, če sta imela pri vpisu učenca na spodnji meji enako število točk iz ocen, po novem pa bodo določen odstotek pri vpisu prispevale ocene, določen pa NPZ-ji. Koliko odstotkov skupnega uspeha za vpis v srednjo šolo bodo prinesle ocene in koliko NPZ-ji, še ni jasno. To bo vlada določila s podzakonskim aktom, bo pa višji delež vsekakor na strani ocen. Ocene bodo torej tudi v prihodnje štele več.

O ponovno obveznih NPZ-jih po vsaki triadi smo se pogovarjali z učenci in učenkami 7.a razreda Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Zanimivo je slišati, kako razmišljajo o nacionalnih preizkusih znanja, kaj jih najbolj skrbi. Obiskali smo jih med poukom matematike ter tehnike in tehnologije. Jasno je, da je vsako ocenjevanje znanja stresno, poudarja pomočnica ravnatelja na OŠ Janka Modra, Miša Stržinar: "Pa vendar, čez štiri leta bodo imeli maturo, poklicno maturo, zaključni izpit, kjer se znova vrednoti in ocenjuje znanje, tako pač je v šolstvu."

Večina ravnateljic in ravnateljev, s katerimi smo govorili, obvezne NPZ-je podpira, ker dajo šolam, učiteljem in učencem povratno informacijo o njihovem delu in znanju. Ko govorimo o ponovni obvezni uvedbi NPZ-jev, govorimo o starih stvareh v prenovljeni podobi, razmišlja Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava: "V preteklosti marsikdo ni imel absolutno nobenega odnosa do NPZ, celo tako, da niso sodelovali vsi ... Zdaj so obvezni, pa vendar bodo omogočali, da bodo kje posvetovali kakemu otroku, naj ne piše, ker se štejejo povprečja." Zato, pravi Kolenkova, bo ključno, da bodo vse šole spoštovale obvezne preizkuse znanj. In da se bodo na podlagi rezultatov NPZ-jev poglobile v primerjavo ocen. Poenostavljeno: petica na eni osnovni šoli v znanju ni nujno enaka petici na drugi šoli: "Ocene so absolutno previsoke za normalne razmere, in če bi to poskušali uravnotežiti, bi ujeli pravi pomen NPZ-jev."

 V podaljšano bivanje in jutranje varstvo prihaja struktura  

V podaljšanem bivanju se najmlajši učenci igrajo, starejši delajo domače naloge, sodelujejo v športnih, umetniških, kulturnih projektih. Berejo, rišejo, ustvarjajo. Po novem pa bo ta nestrukturiran čas, ki ga imajo mnogi otroci že tako premalo, saj jih starši vsako popoldne vozijo z ene interesne dejavnosti na drugo, postal bolj strukturiran. S kakšnimi vsebinami? Vlada jih je razdelila v tri področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, ter učenje učenja. Po naših informacijah je dodala še četrto področje, ki ga v predlogu zakona ni, to je digitalno in finančno opismenjevanje.

Zadeva ni povsem nova in nepreizkušena. Zavod za šolstvo je namreč pred petimi leti odprl pilotni program, v katerega se je 144 šol prijavilo prostovoljno, preizkusile so ravno to: drugačen koncept tako imenovanega razširjenega programa, kamor poleg podaljšanega bivanja in jutranjega varstva sodijo še dopolnilni in dodatni pouk in ostale interesne dejavnosti.

Šola bo po novem morala ponuditi paleto dejavnosti, učenci pa se bodo zanje odločali prostovoljno. Šole bodo v razširjeni program vstopale postopno. A je kljub temu ponekod prisoten strah, kako bo vendarle šlo ob pomanjkanju kadra, ob tem, ko ni jasnih navodil. Vinko Logaj, dolgoletni direktor Zavoda za šolstvo, odgovarja: "Prvi koncept podaljšanega bivanja smo dobili leta 1999, poskusni petletni projekt razširjenega programa nam je potrdil, da so spremembe potrebne." Poleg tega, pravi Logaj, bo šola s temi vsebinami poskrbela za socialni korektiv. Učencem, ki si ne morejo privoščiti plačljivih popoldanskih aktivnosti, jih bo ponudila v šolskem času. Ravnateljica Kolenkova opozarja ravno nasprotno. "Neenakosti se bodo povečale," pravi.

Deja Kuhar, svetovalna delavka na OŠ Janka Modra, poudarja pomembnost proste igre, nestrukturiranega prostega časa: "Dali bi jim kar veliko strukturiranih dejavnosti, kar ni nujno slabo, če bomo znali uloviti pravo ravnovesje med strukturiranim časom in jim pustiti prosto igro." Vse je odvisno od smernic, ki so ta hip zelo ohlapne, še dodaja Kuharjeva in od tega, koliko svobode bodo imele šole. Nestrukturiran čas je za otroke in njihov razvoj ključen.

 Otroke naučiti, kako se učiti

Ena od novih vsebin v razširjenem programu je – kot rečeno – učenje učenja. Da bi torej že najmlajše otroke učili, kako se učiti. Otroci se namreč pogosto ne znajo učiti, opažajo učitelji in učiteljice. Ana Malavašič, ki na OŠ Janka Modra uči matematiko ter tehniko in tehnologijo, pravi: "Mi kot razred imamo eno uro na teden in takrat je premalo časa za vse stvari, pogovore, stvari, ki jih moramo sproti obdelati. Tako da za to (učenje učenja) zmanjka časa." Časa zmanjka tudi zaradi balasta, ki ga je v osnovnih šolah preveč, opozarja Kolenkova. Zato je morda še najpomembnejša sprememba, ki jo napovedujejo na ministrstvu, prenova učnih načrtov, zmanjšanje vsebine učnih ciljev in standardov v učnih načrtih. Da pouk ne bo le ciljno usmerjen, kot je zdaj. Da bo kultura ocenjevanja drugačna, zdravorazumska. Da bo štelo znanje in ne le številke.