Le nekaj dni zatem, ko je hrvaška vladajoča stranka HDZ glasovala proti predlogu opozicije za razpustitev parlamenta in razpis volitev, je predsednik vlade in HDZ Andrej Plenković objavil, da bo zadnja seja sedanjega sklica sabora najpozneje 22. marca. Plenković je tako znova pokazal mišice, češ da razpustitve sabora ne bo diktirala opozicija, temveč bo tako, ko se bo odločil sam. Kdaj točno bodo volitve v enajsti sklic sabora, pa bo odločil predsednik države Zoran Milanović. Na voljo ima pet nedelj, ker mora od razpustitve sabora do volitev miniti najmanj 30 in največ 60 dni. Volitve bodo tako najprej 21. aprila (če bo parlament razpuščen 15. marca) oziroma najpozneje 19. maja (če bo razpuščen 22. marca). Ali pa nekje vmes. In tako se bosta v hrvaškem supervolilnem letu prekrivali tudi kampanji za parlamentarne in evropske volitve, ki bodo 9. junija. Predsedniške pa bodo konec leta.
Pomenljivi dvig plač javnemu sektorju
Skrajni rok za razpis parlamentarnih volitev je bil sicer september, vendar so poteze vladajočih, kot so papagajsko ponavljanje pozitivnih statističnih kazalcev ob vsaki priložnosti, val odpiranja infrastrukturnih objektov in gradbišč ter dogovor s sindikati o aprilskem dvigu plač približno 240.000 zaposlenim v javnem sektorju, kazale, da se resno pripravljajo na termin pred evropskimi volitvami.
Opozicija je že prej goreče zahtevala parlamentarne volitve, da bi »zrušila HDZ« in zamenjala »skorumpirano klientelistično oblast«. Vendar je vprašanje, koliko so v opoziciji sploh pripravljeni na tekmo za poslanske sedeže. Dan po Plenkovićevi napovedi je največja opozicijska stranka SDP objavila, da je dosegla dogovor o koaliciji Za boljšo Hrvaško s še devetimi manjšimi strankami od sredine do levega pola. Pripravljajo skupni volilni juriš proti HDZ, a so tudi priznali, da jih čaka še veliko medsebojnih pogovorov in pogajanj. V tej koaliciji pa ni zeleno-leve platforme Zmoremo!, ki je že pred meseci zavrnila predvolilno sodelovanje s SDP in izpostavila svojo kandidatko za premierko, poslanko Sandro Benčić. Menda potekajo pogajanja med SDP in Zmoremo! o skupnih volilnih seznamih v volilnih enotah, kjer si lahko le s sinergijo zagotovijo kakšnega poslanca ali poslanko. V nekaterih drugih pa bi znali levi in liberalni zavezniki nastopiti celo v treh blokih.
Plenković še kuha zamero
SDP medtem zavrača sodelovanje s Socialdemokrati, kamor so se po zadnjih parlamentarnih volitvah zatekli njeni bivši člani, nezadovoljni s potezami predsednika SDP Peđe Grbina, ki je tudi kandidat za premierja. Ne gre toliko za programske razlike kot za nečimrnost in razhajanja osebne narave. Podobno je na desnici, kjer sta se stranki Most in Hrvaški suverenisti dogovorili za predvolilno koalicijo, medtem ko je Domovinsko gibanje zaradi spora z Mostom izostalo.
Plenković je dogovor na levi sredini zaradi številnih partnerjev že poimenoval »klobasasta koalicija«, ki da ne bo kos HDZ. Napadel je tudi skrajno desnico, rekoč da z Mostom nikoli ne bodo sodelovali, vsak glas za Domovinsko gibanje pa je označil za podporo levici. Še vedno namreč kuha zamero, ker Domovinsko gibanje ni podprlo Kolinde Grabar Kitarović na predsedniških volitvah in je zaradi tega zmagal Milanović.
S takšnimi stališči si je zožil prostor za iskanje partnerjev po volitvah, pri čemer pa vedno lahko računa s posameznimi poslanci, ki se ne bodo mogli upreti sirenskemu klicu oblasti, tudi če bodo zato razočarali svoje volilce. Ne glede na afere, v katere so vpleteni vidni člani HDZ, največja hrvaška stranka računa, da bo z obstoječimi partnerji, med katerimi so tudi poslanci manjšin, relativna zmagovalka volitev in si bo tako zagotovila potrebno večino 76 poslancev.
Opozicija bi poljski scenarij
Opozicija prav tako upa na zmago, za kar potrebuje čim višjo volilno udeležbo. Ne zavrača niti poljskega scenarija, ko zmagovita stranka zaradi pomanjkanja koalicijskega potenciala ni mogla sestaviti vlade in je to potem uspelo opoziciji. Je pa v hrvaškem primeru vprašljivo, ali bi levo-liberalna koalicija lahko dobila večino poslanskih mandatov brez sodelovanja z zmerno desnico. In bolj verjetno je, da bi se slednja vsaj delno priklonila HDZ, ki gre po svoj tretji zaporedni vladni mandat.
Plenković je ob napovedi razpustitve sabora objavil tudi imena vodilnih kandidatov HDZ za vse volilne enote, s čimer je potrdil, da se že nekaj časa pripravljajo na volitve. To, da so med glavnimi kandidati skoraj vsi aktualni ministri, med njimi pa ni nobene ženske, zaenkrat bolj opaža opozicija kot zvesti volilci HDZ.
