Slovenski medvedi iz kletk v avstrijsko zavetišče? 'Selitev bi bila stresna'

Mednarodna organizacija Four Paws v sodelovanju s 17 nevladnimi organizacijami predlaga preselitev štirih slovenskih medvedov iz ujetništva v zavetišče za medvede Arbesbach v Avstriji. Ker medvedov, rešenih iz ujetništva, ni mogoče izpustiti nazaj v naravo, rešenim živalim v zavetiščih omogočijo dosmrtno bivanje v njihovem naravnem habitatu. 

"Zavetišče je trenutno dom treh medvedov, ki smo jih rešili iz ujetništva, po gradbenih delih, ki potekajo, pa bomo imeli še več prostora zanje. Naša zavetišča za divje živali so po vsem svetu, medvedom, rešenim iz krutega ujetništva, pa zagotavljamo dom v okolju, kjer lahko živijo skladno z vedenjem, značilnim za svojo vrsto," so pojasnili za 24ur.com. 

Kot je znano, skrbniki živali, s katerimi bivajo že več desetletij, ne želijo preseliti, a če bi do tega prišlo, nas je zanimalo, kako bi to potekalo in kakšen bi bil njihov novi dom. Organizacija, ki ima več desetletij izkušenj z reševanjem in selitvijo divjih živali, zagotavlja, da bo poskrbela, da bodo naši medvedi varno preseljeni. "Naša strokovna ekipa vključuje tudi veterinarja, ki bo živali pripravil na pot, jim zagotovil vse, kar potrebujejo, in tudi spremljal transport."

Zavetišče za medvede Arbesbach, ki se nahaja v vzhodni avstrijski regiji Waldviertel, so odprli leta 1998. Gre za prvo zavetišče za medvede v lasti Four paws, ki se razteza na več kot 14.000 kvadratnih metrih. "Medvedi, ki so trenutno v njem, tam lahko izražajo svoje naravno vedenje, kot je namakanje, kopanje po zemlji, pohajkovanje, plezanje in odkrivanje jam, v katere se lahko skrijejo, zadremajo ali se prepustijo zimskemu spanju. Zagotavljamo jim veterinarsko oskrbo in zdravljenje, pa tudi primerno prehrano glede na njihovo zdravstveno stanje. Sledimo najvišjim standardom kakovosti dobrega počutja živali na področju zdravja in oskrbe," zagotavljajo.

Pri premikanju živali iz enega kraja v drugega vedno obstaja določena raven stresa, priznavajo, se pa ta razlikuje od medveda do medveda. "Nekateri se na novo okolje navadijo takoj, drugi potrebujejo nekaj več časa, a v naših zavetiščih te živali dobijo vse, kar potrebujejo. Tako imamo na primer medvede, ki nikoli v življenju hibernirali in so kmalu po prihodu v zavetišče šli na zimsko spanje, saj so se počutili varne in so se jim povrnili njihovi instinkti. Vedno poskrbimo, da so vse živali, ki jih preselimo, dobro pripravljene na to in naredimo vse v naši moči, da selitev poteka čim manj stresno." Prevoze divjih živali izvajajo njihovi strokovni delavci ali pa zunanja podjetja, ki so specializirana, pooblaščena in opremljena za prevoze divjih živali na dolge razdalje.

Naše izkušnje z več kot 200 rešenimi in/ali premeščenimi medvedi v zadnjih 25 letih so pokazale, da se večina medvedov dobro prilagodi, še pravijo. "Seveda je to odvisno od starosti, značaja in splošnega počutja medveda, vendar smo videli, da to uspeva tudi starejšim medvedom, ko prejmejo ustrezno veterinarsko oskrbo in prehrano ter imajo dovolj prostora za gibanje in dostojno življenje. Žal obstajajo primeri, ko so medvedi poginili kmalu po rešitvi, vendar so bila v večini teh primerov razlog za to leta ali desetletja trpljenja v grozljivih pogojih, neprimerne oskrbe in nezdrave prehrane. Verjamemo, da si vsak medved zasluži priložnost za boljše življenje, pa čeprav obstajajo takšni, ki v svojih novih naravnih domovih uživajo le kratek čas. Gledati medveda, ki umira v betonski kletki, v kateri je preživel vse življenje, kot se je nedavno zgodilo z enim od medvedov v Sloveniji, je še posebej tragičen konec žalostnega življenja."

Leta 2022 so pri Four paws rešili medveda Marka, zadnjega restavracijskega medveda v Albaniji. "Mark je potreboval malo dlje, da se je popolnoma prilagodil svojemu novemu domu, a odkar je prispel v Arbesbach, mu je vse bolj udobno in se počuti zelo dobro," so še povedali.

Živalski vrt Ljubljana: Vsak transport živali in spoznavanje novega okolja sta zanje stresna

Kaj bi takšna selitev pomenila za živali, smo vprašali tudi ljubljanski živalski vrt. Potrdili so, da sta vsak transport živali in spoznavanje novega okolja v novi ogradi zanje stresna. "Zato živali na transporte vnaprej navajamo na sam transportni boks, da se v njem bolje počutijo med samim prevozom. S tem transportnim boksom jih prestavimo v novo ogrado in jim damo čas, da iz poznanega okolja same raziščejo novo okolje."

Da zmanjšamo stres živali, mora biti vsaka selitev divjinske živali vnaprej skrbno načrtovana in pripravljena. "Transportni boks mora biti primerne velikosti po IATA standardih ter primerno opremljen z nastiljem in pokritim delom, da se žival počuti bolj varno. Vnaprej se planira dolžina in trajanje poti ter počitki, ko se preveri počutje živali ter dodaja voda za pitje in po potrebi tudi hrana, odvisno od dolžine poti."

Živali med transportom niso uspavane. Včasih se, v primeru, da so zelo nemirne, uporabi kakšno pomirjevalo.

Kaj pa novo bivališče? "Če nova ograda izpolnjuje pogoje za dobrobit živali, torej da je ustrezno velika, da ima žival možnost izbire glede temperaturnega gradienta, suh zaveten prostor, po potrebi senco oz. sonce, različne naravne substrate, če ji ponudimo kakovostno sezonsko prehrano, priboljške in ustrezno mentalno in fizično stimulacijo, da si sama poišče hrano, da se pri iskanju hrane razgiba, da ima na voljo igrala in druge popestritve, potem je velika možnost, da se bo žival dobro počutila v novi ogradi," so še pojasnili. 

Strokovnjak za medvede: Če so standardi zagotovljeni, naj se stanje brez zelo tehtnih razlogov ne spreminja 

Rjavi medved je zavarovana vrsta in medvedi, ki živijo v ujetništvu, so z vidika varstva te vrste izgubljeni, je za 24ur.com pojasnil dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izkušnje s celega sveta po njegovih besedah pričajo o tem, da se medvedom v ujetništvu ne da pomagati ali jih rehabilitirati, v smislu, da bi jih lahko kdaj izpustili nazaj v prosto naravo. 

"Po sedanji zakonodaji imamo živali, tudi prostoživeče, lahko v ujetništvu, če je le njihovo poreklo urejeno in je način pridobitve zakonit. V teh konkretnih primerih so bila dovoljenja v preteklosti izdana, minimalni standardi, ki morajo biti zagotovljeni, pa točno predpisani. Z mojega vidika je smiselno zlasti preprečevati, da bi v ujetništvo prihajale nove živali zavarovanih oz. nasploh prostoživečih vrst in v tej smeri še izboljšati zakonodajo," je povedal. 

Pri teh, ki so že v ujetništvu, pa moramo poskrbeti, da so zagotovljeni minimalni standardi, ki jih zakon zahteva. "Če se to spoštuje, naj se stanje brez zelo tehtnih razlogov ne spreminja. Končno je pomemben je tudi človek, ki je to nekoč naredil po legalni poti in ima zatečene pravice. Zdi se mi smiselno, da se to pripelje do konca čim manj boleče za vse."

Kakršnakoli selitev je za živali lahko stresna. "Medved je v osnovi samotarska vrsta, po drugi strani je na obstoječe dolgoletne skrbnike in bivališče habituiran. Vseh primerov sicer ne poznam, vem pa, da je eden od medvedov že zelo star, je odraščal z lastnikoma in v takem primeru seveda selitev v osnovi ni primerna."

O tem, kako bi se počutili v novem okolju, torej v zavetišču za medvede, si Jerina ne upa ugibati. "Zavetišča so toliko večja, da bi to lahko bilo zanimivo, po drugi strani pa je v njih veliko medvedov. Ker gre za samotarsko vrsto, jim vsiljeno sobivanje lahko proži stres, sploh pri starejših osebkih, ter spopade med osebki, kot ti na novo urejajo in kasneje vzdržujejo medsebojno socialno dominanco."

Medvedi so krasna bitja in moje mnenje je, da v ujetništvu nimajo kaj početi, še pravi Jerina. "Četudi je kletka ali zavetišče z vidika človekove percepcije še tako urejeno, ni v ničemer niti blizu življenju v prosti naravi in slednjega ne more nadomestiti. Veliko je bilo tudi pritiskov, da bi zaradi prekomernih konfliktov odvečne medvede v prosti naravi sterilizirali ali odlovili in jih preselili nekam v ujetništvo, kar se mi zdi popolnoma zgrešena pot, ko pod pretvezo varstva divje vrste v resnici uničimo njeno bistvo. Pomembno je, da te živali živijo dostojno življenje do smrti. Da bi bila to politika reševanja problematike medvedov v prosti naravi, pa ne gre."

Medved iz ujetništva z medvedi v prosti naravi nima nič skupnega v smislu, da bi bil pomemben za ohranjanje populacije, še dodaja Jerina. "Veliko ljudi si predstavlja, da s tem pomagamo vrsti, in zato ti medvedi upravičeno uživajo poseben status, ampak ji ne. Gre bolj za čustveno, moralno etično vprašanje. Koga rešujemo? Medveda in njegovega skrbnika ne, bolj svojo slabo vest ali svoje videnje o tematiki."

Ob tem spomni na nesrečnega medveda Srečka, ki so ga preselili v Romunijo in porabili kup denarja za to, da bi enkrat zaživel v naravi, a se to nikoli ni zgodilo. "Po uradnih informacijah, naj bi Srečko uspešno prestal rehabilitacijo in ga je ob tem pokončal odrasel medved. Po neuradnih in povsem nepreverljivih informacijah (najbolj verjetno gre sicer le za klevete) pa naj bi bil Srečko celo izpuščen in takoj zatem ustreljen v komercialnem lovu."