Na Poljskem bodo v nedeljo izvolili 430 poslancev spodnjega doma parlamenta in 100 senatorjev. Opozicija, zbrana predvsem okoli Državljanske koalicije, ki jo vodi nekdanji premier in nekdanji predsednik evropskega sveta, 66-letni Donald Tusk, bo poskušala končati vladavino konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki je na oblasti zadnjih osem let Vse ankete kažejo, da bo PiS še naprej najmočnejša stranka v obeh domovih parlamenta. Glavno oporo ima med starejšimi in na revnem vzhodu Poljske, za katerega lepo skrbi, tudi z gradnjo cest in odpiranjem policijskih postaj. Vendar povprečje treh zadnjih pomembnih anket tudi kaže, da naj bi tokrat Združena desnica, v kateri prevladuje PiS, dobila le 34,8 odstotka glasov, medtem ko je na volitvah leta 2019 slavila s 43,6 odstotka glasov.
Tuskova Državljanska koalicija naj bi dobila 28 odstotkov glasov. A ne gre za to, kdo bo dobil največ glasov – to bo vsekakor Združena desnica s PiS – ampak predvsem za to, kako se bodo odrezale preostale tri koalicije, ki imajo možnosti za vstop v spodnji dom parlamenta, sejm, in ki bodo ključne za sestavo večinske vlade. To so Levica, skrajno desna Konfederacija in zmerno desna Tretja pot. Zelo pomembno bo, katera od njih bo dosegla 8-odstotni volilni prag. Od tega bo verjetno odvisno, ali bo Tusk ali Morawiecki imel absolutno večino. Če se v sejm uvrstita tako Levica kot Tretja, potem ima Tusk precej možnosti, da tretjič postane premier, kar je bil v letih 2007–2014. V njegovi vladi bi bili torej liberalci iz Državljanske koalicije, zmerna katoliška desnica in radikalna levica.
Taktika z referendumi
Stranko PiS vodi 74-letni Jaroslaw Kaczynski, njeno vlado pa 55-letni Mateusz Morawiecki. Vlada PiS je med drugim dosegla, da je splav (razen v primeru posilstva, incesta ali življenjske ogroženosti matere) kaznivo dejanje, tudi če se ga opravi v tujini, ker imajo oblasti register žensk, ki so zanosile. Na Poljskem je znotraj EU tudi najslabši položaj skupnosti LGBT. Zaskrbljenost nad migracijami je pomembno vprašanje za veliko volilcev, kar poskuša vladajoča stranka izkoristiti za dvig volilne udeležbe tako, da je na dan volitev razpisala štiri referendume, med njimi enega z vprašanjem: »Ali podpirate sprejem tisoče nezakonitih migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike v skladu z vsiljeno relokacijsko shemo Evropske unije?« A septembra je stranko PiS močno prizadelo škandalozno razkritje, da so poljske oblasti za podkupnino izdajale vizume sto tisočem Azijcem in Afričanom, ki so tako lahko vstopili v EU.
Opozicija: Odloča se o demokraciji
PiS v sedanji volilni kampanji tudi spodbuja protinemško vzdušje in zahteva astronomske visoke vojne reparacije, čeprav je Nemčija bistveno pripomogla k uspešnemu gospodarskemu razvoju Poljske. Nenavadno je tudi nedavno zaostrovanje odnosov zaradi žita z Ukrajino, Poljska je bila pred tem ena njenih največjih zaveznic. PiS tako mobilizira volilce na podeželju.
V Državljanski koaliciji, v kateri so sredinske stranke in del levice, pa trdijo, da se na teh volitvah odloča o tem, ali bo Poljska še demokratična in pravna država. Režim PiS naj bi s kršenjem neodvisnosti sodstva in medijev postajal deloma avtoritaren. Če pa bo PiS po teh volitvah ostala na oblasti, potem Poljski grozi še globlji zdrs v avtoritarno državo.
Nekateri analitiki in volilci na obeh straneh volitve označujejo za najpomembnejše od prvih po padcu komunizma in zmage Solidarnosti. Vlogo za udeležbo na volitvah je tokrat vložilo tudi rekordnih 608.000 Poljakov v tujini, skoraj dvakrat več kot na zadnjih volitvah, ko je šla večina glasov iz tujine opoziciji.
